Apokalipsa

by Matej Krajnc

/
1.
V hiši je nekaj vrat, vsa se odpirajo v hrib. Slišim, da nekdo štorklja, morda je Barry Gibb. Komajda natlačim pipo, že me nekdo ogovarja. Joe Cocker naredi nov bend, za bobnarja najame Gozdnikarja. Štirinajst dni je premalo, da bi se lahko umil. Djordje Radmanović, pomisli - če bi Bach še govoril ...! Komajda natlačim pipo, že me nekdo prerisuje. Misli sinko, da je mrak. A je pravzaprav še huje. Nevihta pogrgra, grgranje ji je blizu. Tešemo si krožnike, da bi razbesneli mizo. Kdo se volka še boji, kdo se preobleče vanj? Kdo napade Cankarja, misleč da je Martin Krpan? Pravijo, da je maščevanje najbolj sladka stvar. Pravijo, da dlje živiš, če imaš zgolj kovan denar. Komajda natlačim pipo, že se nekaj oglasi. Noč izgublja zdravo pamet, to jo povsem razbremeni. V hiši je nekaj vrat, vsa imajo potomce. Čakajo, da se vrnejo z dela, nekateri se tudi ne. Komajda natlačim pipo, že me nekdo sprehodi. Vidim: LUNOV MAGNUS STRIP - RODI JE KIDNAPOVAN! A kaj ima pri tem Rodi? Jessi Colter, usmili se nas, podari nam mir. Kako naj nazdravim dnevu, če pa mi vse popije večer? Komajda natlačim pipo, že prepovedo tobak … Izkoristi, kar dobiš zastonj, pa četudi pickup truck! Nevihta pogrgra, grgranje ji je blizu. Tešemo si krožnike, da bi razbesneli mizo. Leporečim, ker je tako zapisano. Ker imam premajhno kajžico. Kajžica res ni velika, sem pa fantič, kot se šika. Nagon vpraša vztrajnost: kje pa je olika? Komajda natlačim pipo, že mi odjemljejo grehe sveta. Na mizi preveč skačejo. Položite jih na tla … Nevihta pogrgra …
2.
Ugledni gospodje imajo zaprašeno bit. Blodijo po trgovinah, a je zmanjkalo Cedevit. Hipovitaminoza je plačilo sveta. Tudi Pikovita ni več. Usoda se divje igra. Rad bi zapel, a sem izgubil basovski ključ. Še tenor oslepi, ko ugasnem luč. Ugledni gospodje, vaši avtomobili dišé. Ugledni gospodje, buči Adrijansko, nekdaj slovansko morjé. Nekdo skače po strehah, ker od tega živi. Kdo drug skače po strehah, ker mu do drugega ni. Jaz skačem po strehah, ker mi odmira čud. Berem sporočilo na vratih, piše Heiligenblut. Ugledni gospodje koristijo popust. Ko grejo po stopnicah, jim izleti možganski trust. Ko grejo do garaže, jim soproge izpuhte. Ugledni gospodje, vaši avtomobili dišé.
3.
Paket 05:06
Nasmehnem se, kar mi pravzaprav ni všeč. Vidim motno, niti na blizu ne vidim več. Dobim paket, na njem je moje ime. Pravijo, naj podpišem. Da gre zares. Kdo ve. Avtobus se ob vznožju hriba izgubi. Kličejo turiste, a turistov ni. Dobijo pakete, na njih so cvetovi zlatic. Kavu si oslade, o trohu vic. Dišijo mi paketi, dišijo mi tudi pisma. Pokloni mi svoj pisemski papir, gospa! Gospa se namrdne, to je bila zadnja pola. Sila kola lomi, a vrag vzame šalo in kola. Posvečen sem, na hrbtu nosim svet. Posvečen sem, zato mi daj paket. Nasmehnem se, kar je pravzaprav greh. Besede, ki jih izgovarjam, mi grejo na smeh. Dobim paket s plačano roko. Rickenbacker me sprašuje: barok ali rokoko? Dišijo mi paketi, dišijo mi tudi pisma. Pokloni mi svoj pisemski papir, gospa! Gospa se namrdne, to je bila zadnja pola. Sila kola lomi, a vrag vzame šalo in kola. Posvečen sem, na hrbtu nosim svet. Posvečen sem, zato mi daj paket.
4.
Kralj panike 04:39
Telo sem oddal na okencu. Rekli so, da ne dobim potrdila. Rekli so: prizanesi nam, o kralj! A nisem jih slišal. Nisem jim naklonil niti minute. Ne ljubi se mi besedičiti. Ni mi do šal. Atlas, pridi pome, Atlas! Zvečer pridi, ko stražmojstri korakajo po drugi strani ulice. Zvečer pridi, ko malomeščani kričijo v pretesnih smokingih in toaletah. Moraš me razumeti. Potrebujejo me. Moja postelja je drugačna od postelj vseh drugih kraljev. V moji postelji so ustrelili Rožleta in Kosobrina. Pride mi prav, ko pišem reference v svoje rokovnike. Pride mi prav, ko moram izbijati klin s klinom, a nimam več nobenega klina. Telo sem oddal na okencu. Rekli so, da ne dobim potrdila. Rekli so: prizanesi nam, o kralj! A nisem jih slišal. Nisem jim naklonil niti minute. Ne ljubi se mi besedičiti. Ni mi do šal.
5.
Jutro 03:23
Nekdo zvoni, morda je ustavni sodnik. Nekdo zvoni, morda je ustavni sodnik. Jutro je, dim se vali iz trafik. Bili so trije Garridebi, eden je še vedno razbit. Bili so trije Garridebi, eden je še vedno razbit. Carruthers se zaroči, jutro mu vzame vid. Strop je nizek, morala je nizka še bolj. Strop je nizek, morala je nizka še bolj. Jutro razmišlja: Valium ali Demerol. Nekdo zvoni, mar ne bo nihče šel odpret? Nekdo zvoni, mar ne bo nihče šel odpret? Pravljična števila se igrajo, prepričljivo zmaga devet.
6.
Knjiga 05:08
Dan je žalosten kot Angelca Hlebce. Ure stojijo, a ne zanimajo me. Kukavice v njih so gnezda požgale. Zdaj so upokojene. Rade bi brale. Rade bi brale. Na mizi je knjiga. Odprem jo in listam. Na ulici nekdo vpije: baby, hasta la vista! Strani so zlepljene in napol razcefrane. Tuhtam: naj kaj prigriznem? Neca Falk reče: banane. A na robu mize je kozarec z zeleno tekočino. Prepričan sem, da je liker. Pravijo, da je vino. Pravijo, da je vino. Sežem po njej, da bi črke pregnal. Pravijo, da je vino, pravijo, da mi bo še žal. Ena marioneta še ne prinese pomladi. Dve prineseta film. Človek se hitro navadi. Sneg naletava, čeprav je junij. Delam snežaka, a nastane George Clooney. Na koncu strani so tri bele pike. Na papirju komajda vidne. Na mizi pa prevelike. Dan je prebrisan in tega ne skriva. Ure stojijo. In stena je očarljiva. Na hrbet knjige je nekdo napisal ime. A čas me preganja. Pozno je že. Pozno je že. In kočijaž čaka zunaj. On ne bo bral. Vprašal bo: kam? in konje pognal.
7.
Metropola 02:28
Z metropolo se je igral, zdaj ga v rokah ščemi. Dandanes je priporočljivo, da se razumeš s kockami. Biti prijatelj je pomembno, a zgolj s pričesko, ki velja. Prisluhni glasu teme, ko obmolči metropola. In ko avtobus zahrza. In ko prekinjene črte zakrulijo. Nihče te ne bo odpeljal v garažo, če ne boš sam poskrbel za to. Z metropolo se je igral, zdaj bo menda visel. Vzeli so pravdo v svoje roke, bil je tam, a ni verjel. Roy Bean se zgolj nasmehne, v resnici pa srce mu zaigra: on ve, kako je če imaš moč, ko obmolči metropola. In ko avtobus zahrza. In ko prekinjene črte zakrulijo. Nihče te ne bo odpeljal v garažo, če ne boš sam poskrbel za to.
8.
Uspavanka 03:56
Mojster ti bo zapel uspavanko za lahko noč. Mojster ima lep glas. Lep in mil glas ima. Njegove oči so predirne. Njegove geste blage. Včasih je tudi pisal. Zdaj še samo kraca. Najel si je kronista, ko so se mu zatresle roke. Kronist je bil kot Johnny Depp, le da je manj kadil. Mojster je sedel na kamen pred hišo. Tako se začne njegova zgodba. Lepo je pel. Kdor poje, ni ničesar kriv. Mojster te bo prišel pokrit. Spustil bo rolo. Nato se bo odplazil v kako pesem Roya Orbisona. Klavikord imamo. Čembalo imamo. Tudi tubo imamo, če cesarja morda oblije zona. Mojster ti bo zapel uspavanko za lahko noč. Mojster ima lep glas. Lep in mil glas ima. Njegove oči so predirne. Njegove geste blage. Včasih je tudi pisal. Zdaj še samo kraca.

credits

released June 1, 2020

Pesmi in izvedba: Matej Krajnc
Posneto maja 2020 v Ljubljani
Ovitek: Zigman Frod
Slušaj najglasnije! 2020

license

all rights reserved

tags

about

Matej Krajnc Slovenia

Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more

contact / help

Contact Matej Krajnc

Streaming and
Download help

Shipping and returns

Redeem code

Report this album or account

If you like Matej Krajnc, you may also like: