1. |
Kaviar napada
02:38
|
|||
kaviar napada
hitro v roko kruh
nevtralizirajte ga
nevtralizirajte ga
kaviar napada
kje je nož za mazanje
nevtralizirajte ga
nevtralizirajte ga
obračun bo bogat
obračun bo nasiten
hell yeah
hell yeah
narodi vseh dežel
ketering zamuja
tožite ga
tožite ga
hell yeah
hell yeah
|
||||
2. |
||||
več kot tri leta je že
ponoči ne spim ponoči ne spim
polkna udrihajo
strah me je lastnih stopinj
kaj sem ti storil
kaj sem ti storil
vrt ki je bil nekoč lep
se pred mojimi očmi spreminja v suflé
polkna udrihajo
več kot tri leta je že
za tistimi vrati je ključ
za ključem je materina dušica
materina dušica kadi
nalivno pero ima
več kot tri leta je že
ponoči ne spim ponoči ne spim
polkna udrihajo
strah me je lastnih stopinj
kaj sem ti storil
kaj sem ti storil
|
||||
3. |
Trojica, ki se ne smeji
02:51
|
|||
trojica, ki se ne smeji,
ponuja traktate kar na ulici.
namrgodenih oči …
trojica, ki se ne smeji,
vleče iz klobuka zajce in ljudi …
namrgodenih oči …
čez deset minut pa bo
zvonilo v obližnjem zvoniku.
potrkavali bomo z glavami.
prišlo nas bo veliko …
trojica, ki se ne smeji,
ponuja odrešenje kar na ulici.
namrgodenih oči …
trojica, ki se ne smeji,
vleče iz klobuka zajce in ljudi …
namrgodenih oči …
čez deset minut pa bo
zvonilo v obližnjem zvoniku.
potrkavali bomo z glavami.
prišlo nas bo veliko …
|
||||
4. |
Nezakonska mati
02:58
|
|||
poezija: F. Prešeren, glasba: M. Krajnc
Kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi? -
Oča so kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram'váli so,
tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!
Kaj pa je tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.
Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki ptíce pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.
|
||||
5. |
Balkon
03:11
|
|||
z balkona vidim svet
skoz megafon.
na oni strani pločnika
se še ni zdanilo.
počakal bom,
da se naredi množica.
a to še ni
zagotovilo, ne,
to še ni zagotovilo.
pravijo, da imam lep obraz.
da imam skladne poteze.
da imam dar nagovarjanja.
da sem nagle jeze …
z balkona gledam gredo
pod seboj.
ripeče zlatice bodo prerasle
mango in zelje.
počakal bom,
da pridejo žanjice.
da vidim,
kam to pelje, vsekakor,
da vidim,
kam to pelje.
pravijo, da imam lep obraz.
da imam skladne poteze.
da imam dar nagovarjanja.
da sem nagle jeze …
|
||||
6. |
Grozodejstvo, a z robcem
02:30
|
|||
vse skupaj je nekakšen dogodek.
krasne fotografije. prenos.
nato deset klopi z napisi.
vlakec, ki teče v krogu. pitana gos.
avtobus, ki se samovžiga.
lopica, kjer bi morala biti trafika.
škatlica navideznih vejic iz voska.
izza kamere krik: pokličite friderika!
zelo lepo, sinko,
ko boš velik, boš umetnik.
zelo lepo, sinko,
frakec popravi!
vse skupaj je nekakšen dogodek.
verificiran. domišljen. napaberkovan.
mamica, mamica, prereži mi grlce, preden spregovorim.
friderika ni. zaslon postane ekran.
zelo lepo, sinko,
ko boš velik, boš umetnik.
zelo lepo, sinko,
frakec popravi!
|
||||
7. |
Kdo je na steni?
02:46
|
|||
na steni je srček naše skupnosti.
zalivajte srček, da ne oveni.
dajte mu rižev narastek, dajte mu jagode!
herzlich willkommen! slecite se!
slišite bitje skupnega srca?
je to marsejeza? golica morda?
dajte mu kremno rezino, dajte mu sir!
herzlich willkommen! dober večer!
zalivajte srček, da ne oveni!
srce naše složne skupnosti …
|
||||
8. |
Tveganje
04:02
|
|||
odkupimo se z nasmehci,
ki smo jih dobili s kavo.
piškotkov ne delijo več.
slabi so za prebavo.
natakarji kolobarijo.
niti zmenijo se ne.
večer jih ne preseneti.
to je poklicno tveganje.
odkupimo se s kretnjami,
ki jih odnese naliv.
brž pod streho, čas prehladov
je neprizanesljiv.
natakarji kolobarijo.
niti zmenijo se ne.
večer jih ne preseneti.
to je poklicno tveganje.
|
||||
9. |
Nmav čez Izaro
01:41
|
|||
trad., prir. M. Krajnc
nmav čez izaro, nmav čez gmajnico,
tam je dragi dom z mojo zibelko.
tam so me zibali mamica moja
in prepevali haji, hajo.
ali vsaj nekako tako …
ali vsaj približno tako …
ali pa sploh ne tako …
nmav čez izaro …
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp