1. |
Ljubezen 2
03:06
|
|||
Na druga vrata potrkaj,
na druga vrata.
Kukavica pride samo dvakrat iz ure.
Potrkaj s členki,
vedno s členki,
vstopi de facto ali de iure.
Lahko se pretvarjaš,
da ti je vseeno,
lahko pokličeš stroje, da zravnajo prag.
A trkaj s členki,
vedno samo s členki,
na vso moč trka samo prostak.
Hej …
Lahko se pretvarjaš,
da ti je vseeno,
lahko pokličeš stroje, da zravnajo prag.
A trkaj s členki,
vedno samo s členki,
na vso moč trka samo prostak.
|
||||
2. |
Poletje été
02:40
|
|||
Delam čisto drugače kot včasih.
Poletju ne dam več možnosti.
Sonce zaprem med plemenske konje,
naj se nauči otožnosti.
Kličem jesen.
Palico so mi stopile temperature.
Že dolgo ne hodim več z njo.
Gojim zamere. Potaknjencev ne maram,
ko zrastejo, so lepi zgolj na oko.
Čakam jesen.
Delam čisto drugače kot včasih.
Razbijem nekaj toplih gredic.
Poletje poskuša uiti iz lese.
Uiti poskuša konjem navzlic.
Čakam jesen.
Čakam jesen.
|
||||
3. |
Teorija poljubljanja
02:36
|
|||
Nežnosti ne poznam.
Ona mene pa.
Trka mi na okno.
Rada bi me srečala.
Rada bi mi svetovala,
a nasvete črtim.
Pusti me pri miru, vpijem.
Vpijem in blaznim.
A okno se vda.
Šipe so slabe.
Že zdavnaj bi jih
moral zamenjat.
In nežnost pride
k delovni mizi,
čeprav jo prosim:
ne zdaj začenjat!
Rada bi mi svetovala,
a nasvete črtim.
Pusti me pri miru, vpijem.
Vpijem in blaznim.
A okno se vda.
Šipe so slabe.
Že zdavnaj bi jih
moral zamenjat.
In nežnost pride
k delovni mizi,
čeprav jo prosim:
ne zdaj začenjat!
|
||||
4. |
||||
Učbenike razdelite med občinstvo.
Plačali so zanje.
Sedite na rep sveta,
uporabite to znanje!
Poslušajte korake, ki donijo
kot bi koso klepal.
Ljubezen se dotika španskih sten.
Ljubezen je slepa.
Učbenike razdelite med občinstvo,
dokler še imajo strani.
Sedite na rep sveta,
prosite milosti!
Poslušajte korake, ki donijo
kot bi koso klepal.
Ljubezen se dotika španskih sten.
Ljubezen je slepa.
|
||||
5. |
Sveti zakon
03:07
|
|||
Zdaj lahko poljubite nevesto.
Blagoslovi so zaključeni.
Znajdita se, kakor vesta.
Zemlja naj vama rodi!
In zakon se zasveti in odpelje.
In semaforji so povsod rdeči.
Mimoidoči vpraša: kam pa greste?
Sveti zakon reče: k sveti sreči!
Zdaj lahko začnete z novogradnjo.
Božja milost nadnjo se razliva.
Sveti robec je namočen v vodo.
Oljsko goro tiha noč pokriva.
In zakon se zasveti in odpelje.
In semaforji so povsod rdeči.
Mimoidoči vpraša: kam pa greste?
Sveti zakon reče: k sveti sreči!
|
||||
6. |
||||
Kašljanje
v partnerja
je spretnost, ki
prihodnost ima,
je spretnost, ki
prihodnost ima.
Kako torej
izvajati
to spretnost, ki
v prihodnosti
rodila bo
precej strasti?
Preprosto: z glavo
stresite,
bonton na klin
obesite,
zakašljajte
iz polnih pljuč …
Postopek vdilj
ponavljajte,
posledice
proslavljajte,
posledice
proslavljajte …
|
||||
7. |
||||
Zapiram se pred ljubeznijo.
Zebe me in zima bo.
Zakurim si orjaško peč
in gledam televizijo.
Kako boš sam, kako boš sam,
glasovi povprašujejo.
Kako boš sam, kako boš sam?
Ne vem, povem. Tako je to.
Če se kdaj dimnik zamaši,
iz njega pride dim v oči.
Ko bom brez zraka, slep na tleh,
ljubezen znajde se v očeh.
In nič več sam, in nič več sam …
Konzerve odpiram, srečo imam.
In horoskopi jočejo.
Napovedujejo slabo.
Če se kdaj dimnik zamaši,
iz njega pride dim v oči.
Ko bom brez zraka, slep na tleh,
ljubezen znajde se v očeh.
|
||||
8. |
Lenka je ogorčena
02:55
|
|||
Lenka je ogorčena,
jesen je v glavnem mimo šla.
In vsi taksisti, kar jih je,
ostali so brez taksija.
Pred pravoslavno cerkvijo
se spet drevesa zbirajo.
Pred kipom Mire Mihelič
zvečer bo kmalu prehladno.
A cesta gre v obe smeri,
na njej se vedno kaj zgodi.
Če greš vzdolž nje, zasije svit,
če čeznjo, v hipu se znoči.
Lenka je ogorčena,
jesen je v glavnem mimo šla.
Uradno pa je še poletje,
čeprav v resnici pravljica.
A cesta gre v obe smeri,
na njej se vedno kaj zgodi.
Če greš vzdolž nje, zasije svit,
če čeznjo, v hipu se znoči.
|
||||
9. |
Poplave rad
03:42
|
|||
Situacija je resna, a nas nič prida ni.
Ko prvi se nakremži, se drug mu nasmeji.
Situacija je resna, a nas nič prida ni.
Šel sem skoz mesto, da bi se z njim pogovoril.
Pobral sem pet kamnov, v žep sem jih spustil.
Pobral sem pet kamnov, niti eden me ni razsvetlil.
Če srečam kakšne znance, se jim izognem,
pobegnem v stransko ulico.
Raje sam zase tuhtam, kaj se bo zgodilo.
Tudi Pestrni so rekli: poveži culico!
Pa ni ubogala,
na ilustraciji je po svoje šla.
Kam naj se umaknem, če reka gre čez rob?
Šepetal bi drevju, a to bil bi božji rop.
Šepetal bi drevju, a to bil bi božji rop.
Živel sem še v mestu, bil sem še premlad,
zdaj pa končno le razumem, zakaj ima kdo poplave rad.
Poplave rad.
Race se mi režijo, ladjice prav tako.
Dekle iz Zlate ladjice je ob stekleno oko …
Nekje moram začet, nekje moram končat.
Zdaj končno le razumem, zakaj ima kdo poplave rad.
Poplave rad.
|
||||
10. |
Pokaži mi
03:05
|
|||
pokaži mi, kaj se dogaja
v mestu opolnoči.
nekakšna čudna luna vzhaja.
ne poznam je še. pokaži mi.
na ulicah je polnočni veter,
pometa osamljene pločnike.
zrelim gospodom trga manšete.
vzame lasuljo zreli gospe.
pokaži mi, kaj se dogaja ...
nočem priznati, da sem utrujen.
nočem priznati, da me je sram.
a tvojo družbo potrebujem.
jutra nočem dočakat sam.
pokaži mi ...
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp