1. |
Pentekostalec Matej
03:45
|
|||
Pentekostalec Matej, kaj the fuck počneš.
To je zasebno ozemlje, kam plezaš?
Vidim, da imaš pisan pulover. Takšni niso več v modi.
Pazi, z leve noge ti je odpadla dereza.
Zvonec je levo zgoraj …
Pentekostalec Matej, kam the fuck rineš,
kdo ti je dovolil tacati po travi?
Vidim, da imaš značko Trimček. Ta je že stara.
Za take, kot si ti, dobimo samo pol soma po glavi.
Zvonec je levo zgoraj …
Psi so odvezani, labilni so.
Tudi ob neobičajnih urah imajo radi malico.
Ostrostrelec s spalničnega okna naše gospe
ni več rosno mlad, a ko nameri - gorje!
Pentekostalec Matej, kaj the fuck misliš,
da boš dosegel, če boš prišel do vrat?!
Vidim, da šepaš. Je to sveža poškodba?
Lahko naredim, da boš šepal še huje. Bi rad?
Zvonec je levo zgoraj …
|
||||
2. |
Ostanimo prijatelji
02:47
|
|||
Vedno ko se poslavljam, je na radiu viža Ostanimo prijatelji.
Morda mi hočejo kaj točno določenega dopovedati?
Mislijo, da bom ostal, če bom slišal zvok harmonike.
Majordom vpraša: vam posteljem še za eno noč? Moj odgovor je: ne.
Nočem.
Nekoč sem načrtoval, da bom imel zbirko pisanih potovalnih flašk.
Zdaj zbiram vezalke, ker se vsi hudujejo name: ničesar ne znaš.
A znam se posloviti. Znam reči: zdravi ostanite, izpod verande se kadi.
Vedno v ozadju slišim “Ostanimo prijatelji”.
Nočem.
Parnik na drug konec sveta bi me menda čisto preveč stal.
Parnik na ta konec sveta je že poln, pravijo. Žal.
Mestoma pridem. Mestoma grem. A ukinjajo vse moje ulice.
Majordom vpraša: vam prinesem še portovca? Moj odgovor je: ne.
Nočem.
|
||||
3. |
Arterijo iščem
03:00
|
|||
Sedim in skušam z vžigalico odsliniti hip.
Nekdo v ozadju trobenta. Kdo si mar, Papa Dip?
Tu pa tam kdo pride mimo. Te stvari se včasih zgodijo.
Kapo ima na kumulonimbus. Študiral je geografijo.
Včeraj je za košček polnozrnatega kruha kupil mestno središče.
Danes sprašuje, čemu sedim sam. Odgovorim: arterijo iščem.
Razpre plašč in dene: tule jih imam vsaj petnajst.
Rečem: hvala, pomisli: zagotovo hoče svojo nazaj.
Sedim in skušam prebirati Čehova, ki teče za vozom.
Jaz sekljam pentemimerezo, on si kupuje psihozo.
Everybody loves somebody, reče, a ve, da je to zgolj pop.
Nočem, da bi tekel predolgo. Nočem, da bi udaril ob strop.
Vedno se nekaj zgodi. Takšni so baje dnevi v teh časih.
Vstanem, ker nima smisla sedet. Pridružim se masi.
Odprem kovček in denem: nate, najejte se, deca!
Rečejo: hvala. Za spremstvo mi dajo Grka, Greka in Greca.
Sedim in skušam z vžigalico odsliniti hip.
Nekdo v ozadju trobenta. Kdo si mar, Papa Dip?
Tu pa tam kdo pride mimo. Te stvari se včasih zgodijo.
Kapo ima na kumulonimbus. Študiral je geografijo.
Včeraj je za košček polnozrnatega kruha kupil mestno središče.
Danes sprašuje, čemu sedim sam. Odgovorim: arterijo iščem.
Razpre plašč in dene: tule jih imam vsaj petnajst.
Rečem: hvala, pomisli: zagotovo hoče svojo nazaj.
|
||||
4. |
My dark office
03:13
|
|||
Nikoli ne odgrnem zaves.
Nikoli ne dvignem roloja.
Ta naslonjač je moj.
Ta pisarna je moja.
Če prileti golob pismonoša,
mora imet črna očala.
V moji pisarni se vrti Roy Orbison.
Že pred leti sva se spoznala.
Temna miza. Temna omara.
Na njej temne police.
To je koda, ki sem si jo določil.
To niso samo kaprice.
Nikoli ne odgrnem zaves.
Nikoli ne dvignem roloja.
Ta naslonjač je moj.
Ta pisarna je moja.
|
||||
5. |
Na lokvanju sedi en žab
02:15
|
|||
Na lokvanju sedi en žab
in piše, kar narekujem.
Stenografira. Hiter je, ko je sončno.
Še hitrejši je, ko dežuje.
Na lokvanju sedi en žab.
Na lokvanju sedi en žab.
Terase padajo v prepade.
Preslabo so jih pritrdili.
Roka ne more zadržati sveta,
tudi če se namili.
Na lokvanju sedi en žab.
Na lokvanju sedi en žab.
Na lokvanju je perspektiva drugačna.
Okteti pojejo tišje.
In če slabemu vremenu odvzameš dedno pravico,
ostane samo ohišje.
Na lokvanju sedi en žab.
Na lokvanju sedi en žab.
|
||||
6. |
||||
Zveneči vokali so šli na službeno pot.
Komajda še sopejo, sporočajo.
Avtobusi so jih pustili na cedilu.
Taksijev nočejo.
Nisem zverina …
Nisem zverina …
Hortikulturna društva so prenapisala evangelije.
Zdaj se vsi začnejo s tropičji.
Vidim, da ima dan podočnjake.
Še dobro, da so nestični.
Nisem zverina …
Nisem zverina …
Visoko čelo. Nizko čelo.
Čelo, ki se nikoli ne meri.
Imel sem 365 čel za vsak dan v letu.
Zdaj imam samo še štiri.
Nisem zverina …
Nisem zverina …
|
||||
7. |
Ti si zdaj del družine
03:20
|
|||
Ti si zdaj del družine.
Ubijemo te zgolj po potrebi.
Odpreš lahko vrata vseh sob.
A če odpreš moja, se jebi.
Ti si zdaj del družine …
Ti si zdaj del družine.
Imaš dostop do avtomobilov.
Poklonimo ti dve restavraciji.
Če ju nočeš, ti ju damo na silo.
Ti si zdaj del družine …
A moja hči vsako jutro
sama odjaše na jutranji drnec.
Gorje ti, če te vidimo z njo.
Gorje ti, če se ne vrne!
Ti si zdaj del družine …
|
||||
8. |
||||
Poba, ta sveženj je zame!
Ne dotikaj se ga!
Pusti prste v hlačnem žepu,
če imaš zares rad boga!
Umakni se v svoje prostore.
Ne izusti niti besede!
Ničesar nisem videl, gospa,
je verzija za sosede!
Poba, ta sveženj je zame!
Pusti vrvico, poba!
Razmisli o ne tako dolgi poti
od zibeli pa do groba!
Umakni se v svoje prostore.
Ne izusti niti besede!
Ničesar nisem videl, gospa,
je verzija za sosede!
Poba, ta sveženj je zame!
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp