1. |
Crknite, hlapci!
04:12
|
|||
Crknite, hlapci,
na poljih, v fabrikah,
videli boste,
kaj je omika;
crknite, hlapci,
ta svet je gorak,
dekle pa jadrno
lezite vznak!
Leta so suha
in tudi debela,
zlasti za nas
in od vašega dela.
Obkrožite listič,
ga vrzite v skrinjo,
mi pa vam vzamemo
žito in svinjo ...
Crknite, hlapci,
dajatve so težke,
od vas pričakujemo
same presežke;
kdo pa ste, raja,
uborna in sitna?!
Družba je zdaj
zgolj še elitna!
Včasih bili so
kmečki upori,
zdaj pa so mimo
taki nazori;
zdaj ni več grofov
in ni več gradov,
nihče več ne obeša
barab in tatov!
Crknite, hlapci,
pri okencih v bankah,
v firmah v stečaju,
povsod, kjer kaj manjka;
crknite, hlapci,
ta svet je gorak -
dekle pa jadrno
lezite vznak!
|
||||
2. |
Kako nam je lepo
04:46
|
|
||
(Kako nam je lepo!)
Ptički lomijo si kljune,
kje infarkt je, da nas sune,
kje jahači in konjarji,
kje maliki in oltarji,
kje šansoni, kje so viže,
hlapec kje, da tla poliže,
lej bankirja, ko šepeče:
kako nam je lepo!
Na tem voglu je pisatelj,
tu na tem pa predavatelj,
kemik toči si kislino,
klošar pa poceni vino,
zdaj sta končno si enaka,
oba sta revna, oba bedaka,
lej bankirja, ko šepeče:
kako nam je lepo!
(Kako nam je lepo!)
Vsi parole v vis tiščijo,
zadnji vlak pa zamudijo,
maske nosijo in rute,
gojzarje narobe obute,
vpijejo: kje si, pravica?
Kdo namesto nas te žica?
Kdo bo crknil v vaškem jarku,
kdo pa v velecityparku?
Kdo, kdo, kdo?
Griža zvesto zapisuje,
baskervillski pes vasuje,
Maček Muri davke plača,
Muca Maca mu jih vrača,
sklonjena nad - tu molčimo,
ker izvedet ne želimo -
Krivostegno pa naklada:
ni več daleč do prepada!
Lej bankirja, ko šepeče:
kako nam je lepo!
(Kako nam je lepo!)
|
||||
3. |
Z dežja pod slap
03:50
|
|
||
Prišli smo z dežja pod slap,
odsekali eno glavo, da je zrasla druga, še večja.
Obe govorita isti jezik.
A težko je razumeti narečja.
Oblaki pa se ne razkadijo,
vrane jezike molijo
in ptičja strašila molčijo
kakor do zdaj, kakor do zdaj ...
Bregovi se sesedajo vase.
Njihovi abecedniki so popackani.
Radi bi stopili na pot čez morje,
a ne opazimo, da smo ob tla prikovani.
Oblaki pa se ne razkadijo,
vrane jezike molijo
in ptičja strašila molčijo
kakor do zdaj, kakor do zdaj ...
Vojskovodje so nas izdali,
čas za žetev je minila.
Na rumenih straneh so črne pike.
Zavzdihnemo: treba je zdržat do kosila!
Oblaki pa se ne razkadijo,
vrane jezike molijo
in ptičja strašila molčijo
kakor do zdaj, kakor do zdaj ...
Prišli smo z dežja pod slap.
Sam svoj mojster je, hrumi in razbija.
Naslednji sod nas bo pokopal.
Vsaj tako pravi televizija.
Oblaki pa se ne razkadijo,
vrane jezike molijo
in ptičja strašila molčijo
kakor do zdaj, kakor do zdaj ...
|
||||
4. |
|
|||
Kdor iz kozarca pije, dolgo živi,
mi pa pijemo iz soda.
Ni nujno, da je lesen,
ni nujno, da je v njem voda.
S koprivami se bičamo,
potem prebičamo še Kosobrina.
Prasec nam je zamolčal,
da v nobenem sodu ni vina ...
Tagore, Tagore, reši nas,
ti boš vedel, kaj naj!
Izkopali smo ti oči,
čemu jih nočeš nazaj?
Umazana posoda lepo mesto najde,
vsaj tako trdijo perice.
Mehiške nadaljevanke nam povedo
vse dobre in tudi slabe novice.
Verjamemo jim, kaj pa.
Verjamemo vsem.
Naša obist je neprevodna,
a to je še najmanjši problem.
Tagore, Tagore, reši nas,
ti boš vedel, kaj naj!
Izkopali smo ti oči,
čemu jih nočeš nazaj?
Vsakdo naj pomete pred svojim vragom,
če si ga lahko še privošči.
Rodili smo se kot tulipani,
umrli bomo kot majski hrošči.
Postojte, žametni trobentači!
Popeljemo vas naokrog!
Glejte, tule so naši oltarji,
na njih pa pijača, mati in bog.
Tagore, Tagore, reši nas,
ti boš vedel, kaj naj!
Izkopali smo ti oči,
čemu jih nočeš nazaj?
|
||||
5. |
Ukrep
04:36
|
|
||
Ukrepamo, ukrepamo,
in hodimo kot raki.
Križe vihtimo, zvezdice
prenašamo na čaki.
Se očetnjava veseli,
trdnjava pa propada,
ukrepamo, ukrepamo,
no, saj je noč še mlada!
Ukrep je tu, ukrep je tam,
vsi naši so sinovi.
Manj strašna noč je vemo, kje,
še bolj, kje sužni dnovi!
Se očetnjava veseli,
trdnjava pa propada,
ukrepamo, ukrepamo,
no, saj je noč še mlada!
Nekdo je proti, nékdo za,
vmes pa samotno brezno.
Vanj gledamo in tarnamo,
zdaj panično, zdaj jezno.
Se očetnjava veseli,
trdnjava pa propada,
ukrepamo, ukrepamo,
no, saj je noč še mlada!
Ukrepamo, ukrepamo,
obljubljamo nebesa,
potem na to pozabimo,
prebodemo si ušesa!
Se očetnjava veseli,
trdnjava pa propada,
ukrepamo, ukrepamo,
no, saj je noč še mlada!
|
||||
6. |
Resnica boli
02:11
|
|
||
Pravijo, da
resnica boli.
A jaz jo videvam
v shopping centrih vse dni.
Smeji se, reži
in krohota.
Resnica boli,
a katera? Ne ta!
Hoteli, bordeli
in nizki pragovi,
sredstva so stara,
prijemi so novi.
Iz dreka se redko
blaginja rodi
in še brez blagoslova
resnica boli.
Lahko v tabernakelj
zreš vse življenje,
greš krog oltarja
z blaznimi očmi,
kličeš boga,
da se te usmili,
a tudi bog ve:
resnica boli!
Resnica boli ...
Resnica boli ...
|
||||
7. |
|
|||
En rif morda ne bo rešil sveta.
Kdo ve, morda pa ga rešita dva.
Svet je požegnan, nič več in nič manj,
a kri z njega kaplja in kuga gre vanj.
Pridejo vojne in lakota pride.
Umirajo revni, da redijo se gnide.
Umre poštenjak, da rodi se svojat.
Prilika dela tatu. Kdo je tat?
En rif morda ne bo utišal stihije.
Kdo ve, morda pa jo utišajo trije.
Platinasta kartica pade ti v žep,
dobro ti gre, bogat si in lep.
Pridejo vojne in lakota pride.
Umirajo revni, da redijo se gnide.
Umre poštenjak, da rodi se svojat.
Prilika dela tatu. Kdo je tat?
En rif morda ne prisluži večerje.
Kdo ve, kaj pa če jo prislužijo štirje?
S kovancem prebodi nevihtni oblak!
»Lej, pravo zlato! Lej, kakšen junak!«
Pridejo vojne in lakota pride.
Umirajo revni, da redijo se gnide.
Umre poštenjak, da rodi se svojat.
Prilika dela tatu. Kdo je tat?
En rif morda res ni vreden besed.
Kdo ve, kaj pa če zadoni jih deset?
Svet je požegnan, nič več in nič manj,
a kri z njega kaplja in kuga gre vanj.
|
||||
8. |
Vseved
03:28
|
|
||
Vseved bo povedal,
kako se živi,
kdaj zajtrkuje,
kdaj serje, kdaj spi,
kdaj se lahko bruha
po tujih vrtovih
in kdaj lahko komu
izkoplješ oči.
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Vseved bo povedal,
kje sonce zahaja,
kdo koga oženi,
kdo koga posvaja,
kdo je večina
in kdo je manjšina,
kakšna je ordnunga
in disciplina.
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Vseved nam bo skuhal
juho in kračo,
določil nam bo
nalogo domačo,
povedal nam bo,
komú glas oddamo
in koga lahko
sploh še poznamo.
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Nisem optimist
in ne črnogled,
naredim, kar
naroči vseved!
Vseved bo povedal,
vseved bo dal znak,
vseved je moj bog,
moj oče in svak,
vseved, o kraljuj,
vseved, o zmaguj,
v hostiji sveti
nam gospoduj!
|
||||
9. |
Šala
02:37
|
|
||
Šala nas bo
drago stala,
pa čeprav
smo kar premožni.
No ja, vsaj
tako trdimo,
saj na duhu
smo ubožni.
Kopljemo,
tudi sadimo,
radi vidimo,
da zraste,
veselica
in družina,
sami Laji
in Jokaste ...
Zima, zima
manj bo bela
kot smo mislili,
da bo;
zima, zima
šla je k vragu
in še mi smo
šli za njo.
Šala nas bo
drago stala,
a kljub temu
mirno spimo.
Vrana vrani
oči izkljuje,
tretja vrana
švigne mimo ...
|
||||
10. |
Bleda lisa
04:40
|
|
||
Bleda lisa na zemljevidu.
Čakamo, da izgine.
Čakamo, da propade
še tisti kos zgodovine.
Blagor branjevkam z ajdovimi žganci,
njih je nebeško kraljestvo!
Sedi in moli! Pokažem
ti, kje je tvoje mesto!
Bleda lisa na zemljevidu.
Organi pa premetani.
Ogenj pove resnico
o popotnikih in poganih.
Blagor branjevkam z ajdovimi žganci,
njih je nebeško kraljestvo!
Sedi in moli! Pokažem
ti, kje je tvoje mesto!
In deset zapovedi škripa.
Vsak jih razlaga po svoje.
Ta skuša presekat hudiča,
medtem ko mu drug himne poje.
Blagor branjevkam z ajdovimi žganci,
njih je nebeško kraljestvo!
Sedi in moli! Pokažem
ti, kje je tvoje mesto!
Bleda lisa na zemljevidu.
Zvezda, ki vodi do jasli.
A še najboljši avtomobili
okorni so in počasni ...
Blagor branjevkam z ajdovimi žganci,
njih je nebeško kraljestvo!
Sedi in moli! Pokažem
ti, kje je tvoje mesto!
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp