1. |
Douchebag Mama
02:50
|
|||
Če še ne veš, kdo je douchebag mama,
boš morda kmalu izvedel.
Morda boš pomotoma s ceste, premočen,
stopil skoz njen zadnji vhod.
Bogovi bodo igrali mlin,
sekali bodo namišljena drva,
kovali bodo sterilne kovance
in vpili: zapoj nam še kak standard, Stewart Rod!
Mhm ... Douchebag ...
Mama ...
Krasno hišo ima douchebag mama,
le razglej se, le razglej.
Še preden te dobijo v roke razrvana stopnišča,
pobožaj serijo vazic v pritličju.
Polka, valček, rock'n'roll -
nikar si ne razbijaj glave s tem, kateri ples bo naslednji,
raje popraskaj s prsti po slikah prednikov,
kot se spodobi in je pravično.
Mhm ... Douchebag ...
Mama ...
|
||||
2. |
Participacija Kumina
03:24
|
|||
Daruj, ki stojiš na verandi,
ki si slišal mučenike psovati
v starih jezikih, brez občutka za
napol skisano mleko pred vrati.
Daruj.
Daruj, ki živiš za konjerejo,
ki imaš v riti brokat,
šeststopetdesetkaratne svečnike, ki zvečer
tudi po trinajstih uspavankah ne morejo spat.
Daruj.
Daruj, ki grizljaš kumino,
ki se bojiš štirih strani neba
in tramvaja, ki pridrvi s pete
in nikoli ne zacinglja.
Daruj.
Daruj ...
Daruj ...
|
||||
3. |
Bill, paketek!
03:06
|
|||
Ne bo je dovolj
za oba.
Kuhinja se že
maje.
Deska hoče
moža.
Mož ima orožne
vaje.
Bill, odpri vendar!
Odpri!
Geworden, gefunden,
gemäss,
takole grejo
prerokbe:
glina se hitro
strdi,
obraz je obrnjen
narobe.
Bill, odpri vendar!
Odpri!
Zavedam se, kdo je
prišel.
Zavedam se, s kom imam
sina.
Z vsakim, ki se po jutru
spozna,
jutro pa nima
spomina.
Bill, odpri vendar!
Odpri!
|
||||
4. |
Boston, 1902
02:41
|
|||
Pomotoma zaidem v Boston. Gledam,
kje je kaka kopalnica, prašen sem. Konji
se plašijo, ker sem visok. Konji se bojijo
visokega mene. Ne vem, koga naj vprašam.
Ne vem, koga naj karkoli vprašam. Beseda
je stasita gospa. Oropajo jo sred ceste.
Ne morem ji pomagati, strahopetec sem.
Nimam vzvodov za empatijo. Pomotoma
zaidem v Boston. Sredi ceste stojijo sebi
podobni ljudje. Vsi so sebi podobni. Kakih
osem jih je. Ne vem, naj jih vprašam. Ne
vem, naj jih karkoli vprašam. Leto se je
komaj začelo, vozovi so zašklepetali. Lej,
bel klobuk ima. Lej, sredi ceste stoji ...
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp