1. |
Srečati Wilka
02:42
|
|||
Srečati Wilka,
dobiti steklenico,
videti kitaro
s krvavim pickguardom,
razumeti deževje,
ki se zunaj zgolj nakazuje,
narediti
tistih par jardov.
Opasati se
z nekaj slučaji,
kramljati, četudi
od daleč in peš.
Srečati Wilka,
prijeti kitaro,
zagodrnjati,
prevesti, kar veš.
Stoli so leni,
ves čas sedijo,
s krvavim pickguardom
imajo nekaj skupnih žena;
noč se nagne
in zavpije kot Lee Brilleaux
in nehote pomisliš:
kako neki se ji da!
|
||||
2. |
Obrnjen dežnik
02:50
|
|||
Na Bond Streetu
sedita Roosevelt in Churchill.
Oba imata
obrnjen dežnik.
Oba se smehljata,
ker sta bogata in slavna,
a tudi stara in zgubana –
morda gre za trik.
Morda se pred njima
starejše gospe
prav tako hihitajo
in sezuvajo čevlje.
Morda je za njima
še več starejših gospa,
a pregovor velja:
kdor prej pride, prej melje.
Odjebite z ulice,
mimoidoči,
ki ne marate brona
in posvečenih oblek.
Danes piha
očedeni veter,
jutri iz Oxforda
prinesejo sneg.
|
||||
3. |
Downing Street Blues
03:40
|
|||
Nikoli nisem maral
pisanih oblek.
Nikoli nisem maral
pisanih oblek.
Konji se bojijo
semaforjev in pokvek.
Pokrivala se končajo
točno pod ustnicami.
Pokrivala se končajo
točno pod ustnicami.
Nekje zapiha veter,
nekje drugje pa vetra ni.
Kako je sploh mogoče
prečkati ulico?
Kako je sploh mogoče
prečkati ulico?
Naprej v House of Lords,
nazaj v rokoko.
Nikoli nisem maral
pisanih oblek.
Nikoli nisem maral
pisanih oblek.
Konji se bojijo
semaforjev in pokvek.
|
||||
4. |
Nelson
03:14
|
|||
Nelsonu je padel meč
na enega od levov.
Je meč sploh kdaj imel,
je vse to morda zgolj hoax?
Turisti se nastavljajo
pred kamnitimi čeljustmi.
Nelson jih opsuje in prekine
večstoletni molk.
Nekdo zadihan leze
čez cesto do Charing Crossa.
Podzemna ga je pravkar
izbljuvala na tlak.
Kupil bo kak prigrizek,
izvod revije Opera,
imel bo grbo Quasimoda
in glas kot Rastignac.
Nelsonu je padel meč ...
ali pa ga je namerno vrgel?
Podstavek se zamaje,
pri čevlju nekaj poči.
Spodaj se bliskavice
svetijo v zgodnjem mraku
in Nelson vzame selfie-stick
in zamiži in skoči ...
|
||||
5. |
St. James Park Blues
02:49
|
|||
Piha,
a to je še najmanj.
Na Duck Islandu
imajo meeting.
Manfred Mann
meče očala v vodo.
Ima morda potem
namen kaj zaužiti?
Piha,
a to je še najmanj.
Gledam mimoidoče,
ker imam čas.
Odteščal sem se,
zimsko sonce je visoko.
Še nikoli nisem
bil tako čokat čez pas.
Piha,
a to je še najmanj.
Zedinim se s sabo:
počivati. Listati sprehajališče.
Labodi bodo pozneje
imeli modno revijo.
Zadremam. Nihče me ne najde.
Nihče me niti ne išče.
|
||||
6. |
Skorajda Byron
01:54
|
|||
Tistile mož ob cesti
je skorajda Byron.
To bi mu omenil,
a bi mi verjetno potisnil jajca v vrat.
Lahko pa,
da bi bil počaščen. A dvomim.
Byron je bil pesnik.
Pesnik je psihopat.
Tudi Byron
je bil skorajda Byron.
Včasih je bil skorajda
prisiljen v to.
A kako primerjati stance
z zimskim nalivom?
Kako se ubraniti drobnih,
trdo vezanih knjižic? Kako?
Tema teče
vzdolž kitajske četrti.
V glavi ponavljam
ostarele epitafe in epigrame.
Pohiteti moram v West Hempstead,
si v stopicah prigovarjam:
žene ne smem predolgo
puščati same ...
|
||||
7. |
Poblaznele veverice
03:00
|
|||
Poblaznele veverice
zahtevajo kompot.
Ustavijo promet
med Piccadillyjem in Big Benom.
Šofer enega od taksijev
kar skozi okno sprašuje: kam?
Vidi me, da brez miru okrog divjam,
kar ni posebej pošteno.
Eno od poblaznelih veveric
bom odnesel domov.
Na Finchley Roadu bojo veseli
družinske popestritve.
Hej, tule je vaša sorodnica,
družina Squibb,
čemu ji ne privoščite vsaj ene
brezplačne nočitve?
Komu se še jebe
za kratek dež, ki se napove zvečer,
ko so povsod open mici,
ko so kitare povsod uglašene?
Kompot je v ducat kozarčkih,
zdaj ga je treba še razdeliti
med poblaznele veverice, lačna drevesa,
Piccadillyje in Big Bene ...
|
||||
8. |
Oreščki iz Tesca
03:19
|
|||
Sweet Mitchell je umrl,
old Mitchell pa živi.
Guvernante mu ne povejo,
da so oreščki pokvarjeni.
Guvernante mu ne povejo,
da so preproge škart.
Sweet Mitchell je umrl,
odeni se v črnino, play the part.
Vrtovi se hihitajo,
čeprav pravega vzroka ni.
Sweet Mitchell je umrl,
old Mitchell pa živi.
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp