1. |
Valižanski pevec
02:24
|
|||
|
Z Walterjem Scottom sediva na kavi
in paberkujeva o zgodovini.
Vprašam ga: kdo je tvoj najljubši pisatelj?
Odgovori: Miha Mazzini.
Vpraša me: kdo pa tvoj?
Zazrem se v zareze na obližnji ograji.
Tuhtam: je to Samuel Langhorne Clemens
ali Radmila Karaklajić?
Tri sestre Brontë rodijo četrto
in grejo ždet v toplice.
Ljudje jih spoznajo, jim molijo knjige v podpis,
ker nočejo podpisovati, kričijo: prasice!
A ne vedo, koliko je ura,
in koliko stanejo prsti s črnilom.
Ne hodi v bazen, če si nedolgo pred tem
odkril zlato žilo!
Vozimo, vozimo, vozimo vlak,
a vlak se prevečkrat ustavlja.
Une fourmi de dix-huit metres
noče bit pridna kot mravlja.
Sacha Distel jo prosi, naj kaj zapoje,
ali pa vsaj prenese opeko.
Mravlja reče: “Sramuj se, Distel!”
Dvigne ga in zaluča v reko.
Nato se vpiše v šolo za električarje
in zamudi prvi izpit.
Vstopi Heidegger in jo molče
pošlje v marljivo bit.
In potem se sonce obrne na žaru
in ura je hitro deset.
Valižanski pevec, obleci smoking,
treba bo v Nazaret!
|
||||
2. |
Mance Lipscomb
04:05
|
|||
|
Vstopi Mance Lipscomb
in prosi za kozarec vode.
Ponudim mu skledo,
kozarci so že iz mode.
Zahvali se in prosi še,
če bi lahko prespal.
Pove: dvoposteljno sobo potrebujem,
imam domačo žival.
Dobri bobnarji sedijo
na previsu, kjer grmi.
Z njega gledajo slabe bobnarje,
ki spijo v bližini zapuščene vasi,
kjer stoji zid iz stiropora
zaradi boljše izolacije.
Leta 1975 sem se iz tega stiropora
rodil kot odraslo dekle.
Počakajte vendar,
večerja se še hladi.
Pater Morbidnik je v teh krajih,
izgubil je 70 % svoje moči.
Zdaj je zgolj starec,
ki momlja, ko jé.
Dajte mu vendar vilico
in morda tudi žlico, ljudje!
Jožef iz Nazareta
je plačal zvezdi repatici,
da bi njegovo družino hitreje spravila v Betlehem,
da bi se izognili prometni konici,
da bi končno prespali
vsaj na suhem, če že ne
na uglednem, kajne?
Pobegnili so brez denarja,
brez znamk, očal in Biblije.
In Herod se je zatreskal
v Marie Curie.
Imela sta dvajset otrok,
vsi so bili geniji.
Vsi so bili
hude krvi.
Vsi so bili
dobri bobnarji.
|
||||
3. |
Prvi na vasi
02:51
|
|||
|
Prvi na vasi vstane,
očedi se in zakikirika.
Prvi na vasi vstane,
očedi se in zakikirika.
Oseminosemdeset melodij zna,
a samo dva tuja jezika.
Njegov avto je širok.
njegov avto je dolg.
Njegov avto je širok,
njegov avto je dolg.
Njegova najljubša pesem
je pesem ptic trnovk.
Prvi na vasi se spozna
na navade in običaje.
Prvi na vasi se spozna
na navade in običaje.
Lahko bi kopal zlato,
a svoj kup gnoja ima raje.
|
||||
4. |
Trenutek slabosti
03:28
|
|||
|
Za trenutek izginem v toaletne prostore,
pa se večerja ohladi.
Petdeset krač, dvajset janjcev, pet in sto pogač,
deset poličev vina, tiramisu in fondu.
Takemu junaku se merijo deleži,
ki jim smrtniki niso kos.
Stekel bi iz restavracije, tekel za vozom,
a najprej naj mi nekdo kupi voz.
Gvozden Radičević poje in ne odneha,
natakarji uprizarjajo vesoljni potop.
Še Billy Preston vstane in zapusti prostor,
privedli so ga na rob.
Pravljice so me vedno drago stale, verjemite,
nobena beseda ni šla v nič.
Za sedmimi gorami in vodami
se je nekje potuhnil osmi grič.
Za trenutek izginem v toaletne prostore
in grafiti spregovore.
Blago imam, nakupil sem nekaj posesti,
za rojstni dan najel Bangles, The Smiths in Sade.
A to ni dovolj, da bi se odkupil,
tako pove bog Nikodemu.
Nato se odkašlja, da bi to še zapel,
a ne pomisli na tremo.
Cmok v grlu je star trik,
a grlo je očitno mlajšega izvora.
Zora je svanula, slišim glasove na cesti.
A kam, če ni več prostora?
|
||||
5. |
Naravnost iz pratike
04:34
|
|||
|
Naravnost iz pratike, ne da bi kdo kaj rekel,
se pojavijo Donny Osmond, Joe Cocker in Slash.
Ponudim jim avto s šoferjem, češ:
v rimski del mesta pa že ne boste hodili peš.
A nasmejijo se, rekoč:
navajeni smo.
Naravnost iz pratike, med kamenje in vodovod,
v mraz, ki zareže v meso.
In tista, ki je prišla skoz kopalnično okno,
se zdaj sezuva v pritličju.
Nihče je ni vprašal, kako je splezala tako visoko,
a najeli so ji penthouse in spletično,
svojčas hčer lastnika lokalnega turističnega centra
s precej sumljivim knjigovodstvom.
Leta 1969 se je obesil v kleti
in na dogodek povabil sorodstvo.
Precej mrzlo je v teh krajih, vejo povedati,
ne povejo pa, da smo sonce izgnali,
ker je zjutraj govorilo v metaforah,
zvečer pa v šali.
In velike plošče se kotalijo skoz mesto
samo ob petkih zvečer.
Tako piše v turističnem vodiču,
tako so zabeležili na papir.
Elvis poje One Night With You,
Smiley Lewis pa One Night Of Sin.
Oba imata prav,
oba vesta: she was just seventeen, you know what I mean.
Naravnost iz pratike se prah razširi
po Bonanzi in še kje.
Ne, na tej ulici še ni semafora,
previdno prečkajte, ljudje!
Če bi vedel, da je to pianino,
bi se obesil že mnogo prej.
Besede so težke, tega smo vajeni,
a še težje je intonančno pravilno zapeti My Way.
Zaman gledaš, ti, ki potuješ,
zaman potuješ brez čevljev in znamk.
Naravnost iz pratike prideš, praviš, da imaš utrujene noge
in poveš, da si bil tam.
Precej tvegano je, kar počenjam,
že štiri mesece mi niso plačali.
A v žepu imam rokopis,
s katerim si bom obrisal oči …
|
||||
6. |
Kataklizma, a kje?
03:06
|
|||
|
Škrat Kuzma stopi k meni
in mi zašepeta:
Mimi Fariña laže.
Kopalnico ima.
Rečem mu: saj je vdova,
ta prostor ji pripada.
Čemu tako, me vpraša.
Odgovorim: navada.
Pavle Zaropotaj se brije,
baje se to spodobi,
da je sodnik, to vsakdo
spozna po garderobi.
Da barko bi tesal, mu
nihče ni zaukazal,
a rad predal bi svoj sodniški stol,
če bi ga kdo podmazal.
Vreme je brez pomena,
nihče ga ne upošteva.
Gene Kelly v dežju pleše,
nato o tem prepeva,
ko pa se sonce zrine
skoz luže, ki jih brca,
se srečajo Bibita
in Radenska tri srca.
Daleč je že matura,
spregovore v falzetu,
pojdimo pit koktejle,
dvorit Jakobu Sketu,
ali pa smo prestare
za take eskapade?
Kdo drug še? Janez Jalen ...
Njega imamo rade.
A Jalen dá jim v branje
traktat iz Salingerja,
in Viking Vike vstane,
zamenja operaterja
in s Kuzmo se našemita
v pevca protestnih rim
in Rim udari v križu
in sedem gričev z njim.
Odprti mikrofoni
se hitro prehladijo,
pravi gospod Velasca,
nakar gospe zardijo:
nikarte no takole
v prelestni družbi dam!
A on dé kot iz topa:
kopalnico imam!
|
||||
7. |
Prodajalec tobaka
03:42
|
|||
|
Prodajalec tobaka se nasmehne kot TV-sprejemnik
in potegne iz ûepa pipo, ki si je s plaËo ne more privoöËit
in öviga s pogledom kot jastreb z dioptrijo,
rad bi si rezerviral prazno klop.
Sredi parka so zbrani posamezniki s slabimi prehranjevalnimi navadami,
obeöajo se na javno razsvetljavo,
saj vejo, da bojo redarji priöli prepozno,
ali pa jih najverjetneje sploh ne bo.
V kroönjah pa piöe,
da nebo potemni.
In srËkana toËica
vsem izkljuje oËi ...
Prodajalec tobaka nima nikogar, da bi ga priËakal v parku.
VËasih je imel staröe, a so se preselili v davËno oazo.
VËasih je imel ûeno, a se je preselila k njegovim staröem.
Imel je sina in hËer in tudi hËer in sina, a zgodilo se je,
da je padel veËer in ju skril vase,
da so tatovi bakra imeli slab dan;
perspektiva za mlade je dandanes zelo omejena,
pomisli prodajalec tobaka in kar sredi parka konzervo odpre.
V kroönjah pa piöe,
da nebo potemni.
In srËkana toËica
vsem izkljuje oËi ...
Prodajalec tobaka ne ve, kaj pomeni geslo "Kultura in prosveta, to naöa bo osveta!",
ne ve, kaj se zgodi, Ëe trËi oblak ob oblak,
Ëe nekdo kupi njivo in se potem izgovarja, da ni poljedelec,
Ëe vran kraka, a ne ûaluje;
sliöal je ûe, da obstajajo strici, ki odkupujejo trupla,
sliöal je za nogometna moötva, ki si v garderobe naroËajo filmske dive,
a svet onkraj vrat prodajalne tobaka je siv, namrgoden,
in niË ne pomaga, Ëe bolj na debelo deûuje
in Ëe v kroönjah piöe,
da nebo potemni
in srËkana toËica
vsem izkljuje oËi ...
V kroönjah pa piöe,
da nebo potemni.
In srËkana toËica
vsem izkljuje oËi ...
(za znake č, ž, š in ž (z velikimi in malimi začetnicami) kontaktirajte avtorja!)
|
||||
8. |
Bela pravljica
01:57
|
|||
|
Lirika: Kajetan Kovič, 1953 (Pesmi štirih)
Glasba: Matej Krajnc, 1992
Kajetan Kovič je mojo uglasbitev svoje pesmi prvič slišal leta 1994. Bila mu je všeč. Potem sem jo v njegovi prisotnosti igral še nekajkrat, nikoli se ni pritožil.
|
||||
9. |
||||
|
Poglej, Plantagenet, v omaro.
Tam so svetleče stvari.
Stare slušalke, nekaj mask za vsakdanjo rabo,
katalogi, steklene oči …
Opasal si si preveč deževja,
zdaj njegovi otroci tekajo za teboj.
Hočejo tvoje plakate Edvina Fliserja in Irene Kohont.
Hočejo Marlboro in Viceroy.
Pokukaj, Plantagenet, v omaro.
Sončni zahod te je naplahtal.
Zdaj bo nabral nekaj ripečih zlatic in trsja
in s tvojo ženo zbežal …
|
||||
10. |
Materija
03:08
|
|||
|
Materija počaka.
Taksimeter je ne moti.
Ne zanima je, je-li taksist
zoprn ali ne.
Rada opazuje vrvež.
Rada pritisne nos na šipo.
Ne zanima je, če je pravica
vselej enaka za vse.
Naivnež pridrsa mimo
taksija, ki se spreneveda,
da ga ne vidi, da ga tudi
pomotoma ne zazna.
Naivnež se spotakne in pade.
Materija ob tem poskoči.
Taksistu namigne, naj odpelje.
Kvota je izpolnjena.
Cesta se upira kolesom.
Cesta se upira karoseriji.
Cesta hoče vedeti,
ali nocoj igrajo Dave Dee, Dozy, Beaky, Mick in Tich.
A materija se nasmehne
in zašvista s prislovičnim bičem
in taksi izgine za ovinkom
in je, kot da ni bilo nič …
|
||||
11. |
||||
|
Ulice so ulice po poklicu.
Domov grejo, ko ostarijo.
Domov grejo, ko ostarijo.
Nikoli se ne upokojijo.
Sovražijo sloke semaforje
in sadje, ki pada iz nakupovalnih vrečk.
Sovražijo gnečo na križiščih
in vonj prometnih nesreč.
Besede ne pomagajo kaj dosti,
če poteptamo asfalt, ki počiva.
Mar težki koraki okovanih čevljev
niso dovolj, mar niso dovolj?
Ulice in besede
primerjajo svoje glasove.
Kako zveni It’s Nice To Go Trav’ling,
ko zazvoni zvonec, Oh Baby Doll?
Za okni so druge skušnjave,
dovolj velike, da so pred njimi zavese,
in mož, ki jih vsako jutro odgrne,
ni vedno trd, neizprosen, jeklen …
Si kdaj vprašal ulice, kako je zdravje,
si besedam položil besede v usta,
si kdaj skušal
v torbo ujeti jesen?
|
||||
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
If you like Matej Krajnc, you may also like:
The crossover no one saw coming—a sinister, album-length tribute to the King from the legendary Glenn Danzig.
go to album
Get Loose Or Get Lost
by Bloodshot Bill
Rollicking rockabilly on the latest from cult legend Bloodshot Bill, nailing the raucous spirit of early rock & roll.
go to album
Come Get Your Love Right Now
by Bloodshot Bill
Bloodshot Bill brings his seventh LP of whacked-out rockabilly and stomping garage to Goner Records.
go to album
Driving and fuzzed out rock and roll from the Motor City on the great Feel It Records.
go to album
Italian stoner powerhouse Tenebra has the heft of Sabbath and the hooks of Saint Vitus in their powerfully imposing tunes.
go to album
Strange, Strange Times
by The Ugly Kings
Combining crooned murder ballads with raw, angsty hard rock hooks, Melbourne's The Ugly Kings are a wrecking crew well worth watching.
go to album
featured on Bandcamp Radio Dec 8, 2020
go to album
