1. |
||||
|
traditional, prepev in priredba: Matej Krajnc
Pa je spet eden manj ...
Ne vemo, kdo je bil ...
Ne vemo, kam je šel ...
Pogledali smo stran
in bil je eden manj ...
Četudi le za hip
pogledali smo stran.
Dan se še ni končal,
a je spet eden manj ...
Ne bo ga več nazaj ...
Pa je spet eden manj,
nihče ne ve, zakaj,
nihče ne ve, zakaj ...
|
||||
2. |
Čemeren grem iz mesta
03:45
|
|||
|
Besedilo: Dragotin Kette
Glasba: Matej Krajnc
Čemeren grem iz mesta,
da v vinski se hram umaknem
in suho si grlo oplaknem,
v novine nos svoj vtaknem.
Tu smeje se šumna družba,
ej, pač se nabrenkala cvička;
debela mamica čička
smehljaje se radi dobička.
In glej mi ga — polička!
Smehlja se na moji levici,
na desni smeh kroži na lici
točajke, pravi tici.
In glej, moje srce zapoje
kot v srečne čase tiste,
zakrešem jih, plesnive liste,
napijem se kapljice čiste.
|
||||
3. |
Ponočna potnica
06:53
|
|||
4. |
||||
|
traditional, prepev in priredba: Matej Krajnc
Včasih sem kot sirota izgubljen.
Včasih sem kot sirota izgubljen.
Včasih sem kot sirota izgubljen.
In daleč je do doma. O, verjemi …
Včasih sem kot bi me ne bilo.
Včasih sem kot bi me ne bilo.
Včasih sem kot bi me ne bilo.
In daleč je do doma.
Včasih se zdi, da je sodni dan.
Včasih se zdi, da je sodni dan.
Včasih se zdi, da je sodni dan.
In daleč je do doma.
Včasih sem kot sirota izgubljen.
Včasih sem kot sirota izgubljen.
Včasih sem kot sirota izgubljen.
In daleč je do doma.
|
||||
5. |
Mary Ann
04:31
|
|||
|
Besedilo: Feri Lainšček
Glasba: Oto Pestner
Zdaj prihaja ta čas zamolčanih besed -
bo prezgodaj jesen, bo prešteti korak, Mary Ann?
Zdaj prihaja ta čas hrepenenja in senc,
boš čakala na me, ko odidem molče, Mary Ann?
Mary Ann, ne, ne išči velikih besed,
ne omenjaj poljubov, ki bodo sanjani, jih bo ta noč za zmeraj vzela?
Mary Ann, ne, ne boj se ponujenih rok, ne, ne boj se dveh solzic, ki sta se srečali, ne boj se tega zlega časa.
Mary Ann, zdaj, ko ptice umirajo, pojem ti v slovo, moja mala Mary Ann, Mary Ann, Mary Ann.
Mary Ann, še ko pesem ubijejo, ljubi me srčno, srčno. Mary Ann …
Zdaj prihaja ta čas neprespanih noči,
ne zagrni zaves, če se pismo zgubi, Mary Ann …
|
||||
6. |
Krpanov monolog
03:25
|
|||
|
Besedilo: Fran Levstik
Priredba: Matej Krajnc
"Koga? Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo segla brada že noter do pasa ali pa še dalj, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z mano? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? Vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z mano? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati? Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju. Ni grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim voglom, še na vsakem cesarskem dvoru ne, hvalo Bogu! Darove pa spet take dajate, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač; tako blago res ni siromak; ali kaj pomaga! Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še celo svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha od Svete Trojice! Ako bo Krpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa sami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; saj menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: 'Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.' zdaj pa le zdravi ostanite!"
|
||||
7. |
Galjot
05:55
|
|||
|
narodna, priredba Josip Jurčič
Glasba: Matej Krajnc
Galjot je vozil galejico,
vseskozi prosil je boga,
da b' še enkrat na suhem stal,
da b' še enkrat prišel na dom.
Obljubil je darove tri:
za prvi dar je masni plašč
na goro k svetmu Lorencu,
za drugi dar je keleh zlat
na Huje k svetmu Jožefu,
in tretji dar glasán je zvon
k devic Marij na jezero:
»Le vlec, le vlec, veter hladan,
veter hladan, veter močan!«
Tako je rekel ubog galjot.
Potegnil veter je hladán,
veter hladan, hudo močán,
zanesel je galejico
na kraj morjá širocega.
Pri kraj morja širocega
stoji mladenič lep in mlad.
Tako je rekel ubog galjot:
»Mladenič mlad, al me poznaš?
Al veš, od kod sem jaz doma?«
»Jaz tebe dobro že poznam,
'z Ljubljane bele si doma.«
»Al veš, mladenič lep in mlad,
kako na mojem domu gre?«
»Na tvojem domu dobro gre:
tvoj sin bo novo mašo pel,
hči tvoja pa se zdaj moži,
in tvoja žena pa ima
že dolgo druzega moža.«
Galjot poseže v torbico,
prinese ven rmeni zlat:
»Oj nesi mojemu sinu,
ki bo novo mašo pel,«
Galjot poseže v torbico,
prinese venkaj prstan zlat:
»Oj nesi mojej hčerki to,
ki se ravno zdaj moži,
mojej ženi pa poroči:
živ ni več ubog galjot!«
»Le vlec, le vlec, veter hladan,
veter hladan, veter močan!«
Potegnil veter je hladan,
veter hladan, hudo močan,
odnesel je galejico
spet sred morjá širocega.
Tako je rekel ubog galjot:
»Veselite se, ve ribice,
ker boste pile mojo kri;
veselite se, ve ribice,
ker boste glodale moje kosti.«
|
||||
8. |
||||
|
traditional, prepev in priredba: Matej Krajnc
Bitka je dobljena, vojna pa ne
in zidovi še stoje …
Dober večer bi voščil,
a raje obmolčim,
ko utopljenec trka, je najbolje,
da ne govorim.
O kraljih klepetate,
potomcih njihovih,
a molk doseže več kot
žezla izvoljenih ...
Bitka je dobljena ...
O bitkah govorite,
s pestmi vihrate v zrak,
a megla spušča se in zdi se
kot da bo večno mrak.
Pod goro spe vladarji
z dolgimi bradami.
Kako naj vodijo vas v zmage
s podplutimi očmi?
Bitka je dobljena ...
In bojni rog se oglaša,
zatrese se kak zid,
a tisti, ki najbolj rohni,
ni nujno bojevit ...
Bitka je dobljena ...
|
||||
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
If you like Matej Krajnc, you may also like:
The crossover no one saw coming—a sinister, album-length tribute to the King from the legendary Glenn Danzig.
go to album
Get Loose Or Get Lost
by Bloodshot Bill
Rollicking rockabilly on the latest from cult legend Bloodshot Bill, nailing the raucous spirit of early rock & roll.
go to album
Come Get Your Love Right Now
by Bloodshot Bill
Bloodshot Bill brings his seventh LP of whacked-out rockabilly and stomping garage to Goner Records.
go to album
Driving and fuzzed out rock and roll from the Motor City on the great Feel It Records.
go to album
Italian stoner powerhouse Tenebra has the heft of Sabbath and the hooks of Saint Vitus in their powerfully imposing tunes.
go to album
Strange, Strange Times
by The Ugly Kings
Combining crooned murder ballads with raw, angsty hard rock hooks, Melbourne's The Ugly Kings are a wrecking crew well worth watching.
go to album
featured on Bandcamp Radio Dec 8, 2020
go to album
