1. |
Kot prišlek
03:23
|
|||
kot prišlek se obračam po ulici
trafika onstran ceste bi mi morala biti znana
škatlice vžigalic mi padajo iz žepa
ni še čas za vžigalnik ali uplinjač
zgodnje jutro rešeta asfalt
moral bi biti zadovoljen
nekaj kovancev v roki govori v prid teoriji
da mi ni vse čisto tuje ali pač
imenitno bi bilo da bi mi kdo nosil kovčke
kot v filmih po romanih agathe christie
bungalovi se dražijo vdove vpijejo
da seže proti soncu ta ki zna ostati sam ko je sam
lahko bi bil jasnoviden
a to bi mi najbrž škodilo
nimam namreč rezervnih načrtov
in tudi prijateljev nimam da bi me spraševali kam
prezgodaj
je še
kot prišlek gledam v prislovične zemljevide
vse ulice so že zdavnaj digitalizirane
celo smetnjaki so na sliki črni usločeni
kot da prosijo vbogajme
škatlice vžigalic mi padajo iz žepa
zapičim jih lahko v svež asfalt
še vedno si lahko premislim tuhtam
a to me ne veseli več predvidljivo je
imenitno bi bilo da bi mi kdo nosil kovčke
kot v filmih po romanih agathe christie
bungalovi se dražijo vdove vpijejo
da seže proti soncu ta ki zna ostati sam ko je sam
lahko bi bil jasnoviden
a to bi mi najbrž škodilo
nimam namreč rezervnih načrtov
in tudi prijateljev nimam da bi me spraševali kam
prezgodaj
je še
|
||||
2. |
||||
Kot vsak večer šel sem do bližnje gostilne,
da nekaj na hitro bi spil,
pa k meni prisedlo je mlado dekle,
takoj z njo sem spregovoril.
In ko od kozarca do kozarca iskal sem
besed, ki bi prave bile,
se je prikradel šarmantni vražiček,
neslišno prevzel mi jo je.
Rekel sem: hej, dekle, ta ni dober,
nasprotje vsegá, kar sem jaz.
Išče poti do pregrehe,
ko se smehlja mu obraz.
Venomer rine v težave,
laže in gleda v oči.
Govori se, da je moj dvojnik,
in tudi, da niti to ni.
A vražiček igra na vse ali nič
in življenje ni neomejen čas.
Vsak zase poskušava preživet -
šarmantni vražiček in jaz.
Saj vedela je, da se dobrika in laže,
to so že počeli pred njim,
a nič, kar bi rekel, bi je ne odvrnílo,
da z njim bi ne šla, se bojim.
Večere prebila z nekom bi v objemu,
ki zanj dobro ve, kaj in kako,
ki vse bi obljubil za eno noč greha,
potem pa pozabil na njo.
Rekel sem: hej, dekle, ta ni dober,
nasprotje vsegá, kar sem jaz.
Išče poti do pregrehe,
ko se smehlja mu obraz.
Venomer rine v težave,
laže in gleda v oči.
Govori se, da je moj dvojnik,
in tudi, da niti to ni.
A vražiček igra na vse ali nič
in življenje ni neomejen čas.
Vsak zase poskušava preživet -
šarmantni vražiček in jaz.
|
||||
3. |
Pesem o vlaku
03:13
|
|||
prišla je s tistim pet čez deset,
v obleki dolgi kot dekret.
s kovčkom v roki, v njem stvari:
neseser in čeveljci.
draga moja, kaj pa zdaj,
kako in kje, kako in kaj?
povsem je bila prepričana,
da ne bo nikoli več šla.
gledala je, ko je odpeljal vlak,
globoko vdihnila mestni zrak.
draga moja, kaj pa zdaj,
kako in kje, kako in kaj?
povedal sem, tako se zgodi:
to mesto ti popije kri.
dobro ve, čemu to počne -
zapri kovček, vrni se.
draga moja, kaj pa zdaj,
kako in kje, kako in kaj?
|
||||
4. |
Izhod v sili
02:04
|
|||
Stvari so umerjene v slogu knjižnih omar,
vrag nese šalo in eno mojih boljših kitar
in Bogdanke še niso dokončno zašili
in kar kaže senca, je izhod v sili.
Knjige so težke, same gorijo,
blagoslovljen oddelek za verzologijo:
kar je še verzov, jih bodo popili
in kar kaže senca, je izhod v sili.
Sila preskoči iz Newtona v Bežanca,
a šibka kot je, mi ne krati spanca.
Moja vest spi vsak dan v drugi vili
in kar kaže senca, je izhod v sili ...
|
||||
5. |
||||
lamar fike ni znal plesati
komajda se je ulilo se že jasni
iz avta izstopim in takoj so ob meni
lačni prezebli pozabljeni
moledujejo gospod gospod
od kod neki me poznajo od kod
odvil sem mozartovo kroglico
rekli so to je znak iz njega še nekaj bo
a poročil sem se z osmo na vasi
z deveto pa igral košarko
moledujejo gospod gospod
od kod neki me poznajo od kod
iz ličinke se razvije singer-songwriter
dajo mu nekaj družinskih revij
dajo mu nekaj starega črnila
pokvarjenih šunk in umetnih oči
moledujejo gospod gospod
od kod neki me poznajo od kod
|
||||
6. |
Če mi
01:02
|
|||
če mi zlezeš v sapnik
sapnik
|
||||
7. |
Lucille
04:19
|
|||
V baru nekje prav na robu primestja
sem prvič razvalil par vrat.
Prijeli so me in peljali v keho,
a nisem se nehal smejat.
Pa k meni prišel je mlad pastor in rekel,
naj grehov se pokesam.
Da plačal bo, da me izpustijo iz kehe,
če prisežem, da dobre namene imam.
Smeh tresel je stene in ko je usahnil,
je spet bilo misliti moč,
pogledal sem ga in mu rekel v šepetu,
naj me pusti tu čez noč.
A vztrajal je, fant, ni pustil se odgnati
in končno prišel je vihar.
Shakespeare je vstopil, pomahal s kovancem
in nisem bil več ne osamljen ne star.
Prosil sem ga, da pokliče Lucille,
naj še B B King pride z ulice Beale.
Kitara je draga, naj bog nam pomaga,
če se vrag vede kakor debil.
Prosil sem ga, da pokliče Lucille.
V baru nekje prav na robu primestja
so rekli, da prav je tako.
Deset bal sena je sopihalo mimo,
pa ne bi jim treba bilo.
Prijel sem B-dur, pa še H in a-mol
in čakal, da mine jih srd,
a kaj, ko je čas relativen hudič,
in to je že špica in spoiler alert.
Prosil sem ga, da pokliče Lucille,
naj še B B King pride z ulice Beale.
Kitara je draga, naj bog nam pomaga,
če se vrag vede kakor debil.
Prosil sem ga, da pokliče Lucille.
|
||||
8. |
||||
niti do vaje v slogu
mi ni uspelo priti.
brvi so razdejane.
podhodi so zaliti.
imel si možnost sesti.
izmeriti prostore.
a zdaj si tam ujet in
dean poje that's amore.
šivankino uho je
zavezano gluhoti.
kar sveti se, ni nič kaj
preveč podobno doti.
niti do vaje v slogu
mi ni uspelo priti.
najraje bi zaklenil
in šel, če smo odkriti.
imel si možnost sesti.
zdaj se ti to maščuje.
in kamor stopiš, stopiš
k neznancem in na tuje.
šivankino uho je
zavezano gluhoti.
kar sveti se, ni nič kaj
preveč podobno doti.
|
||||
9. |
Lili Marlen 2024
02:32
|
|||
LILI MARLEN, KAM GREŠ?
TEMA JE POPUSTILA.
ZDRAVA PAMET JE TU, NA TLEH.
ZANJO NI VEČ ZDRAVILA.
POZABI, LILI MARLEN!
SOLDATESKA NI TEGA VREDNA.
STOLETJA PA GREJO MIMO,
NEOMIKANA IN OMLEDNA.
IN SONG, KI TI JE VZEL ČAST,
JE OŽENJEN V NEW JERSEYJU.
NE BOJ SE, NIMA OTROK.
NI NOT, JE TAM IN NE TU.
LILI MARLEN, IMAŠ MORDA OGENJ?
UKREŠI PLESNIVE LISTE
KOT V SREČNE ČASE TISTE,
NAPIJ SE KAPLJICE ČISTE.
|
||||
10. |
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp