1. |
Blues socialne države
05:00
|
|||
Socialna država vzame v roke
vilico in nož.
Socialna država vzame v roke
vilico in nož.
Kdaj nastopijo Spice Girls, vpraša.
Scary, Sporty, Baby, Ginger, Posh.
Vreme je ves čas lačno,
mlečne izdelke bi.
Vreme je ves čas lačno,
mlečne izdelke bi.
Nikoli se ne ve, v katerem grmu
nevihta obtiči.
Ogorke pobiraj,
ogorke pobiraj in filtre požri.
Ogorke pobiraj,
ogorke pobiraj in filtre požri.
Glej, tamle gre Oton Župančič,
tudi Oton Župančič kadi.
Nocoj napijmo,
glasno, kar se da!
Nocoj napijmo,
glasno, kar se da!
Razvežimo vreče,
vreče, ki nimajo dna!
Blagajne zvenijo,
zvenijo, prav milo pojo.
Blagajne zvenijo,
zvenijo, prav milo pojo.
Nemara socialno državo, socialno državo
k pogrebu neso?
|
||||
2. |
Pravljica
03:39
|
|||
Bila je huda pravljica,
stara skoraj trideset let.
Umirala je,
a ni znala pošteno umret.
Dali so pravljici
antibiotik in čaj.
Čaj je popila,
antibiotik dala nazaj.
Otroci, poslušajte pravljico,
v njej so čarobna števila.
V njej je hudobni volk. V njej so palčki.
V njej je tudi stara Sibila.
Vihra z zastavo,
žre prst in dviguje roko.
Dementna postaja,
v ustih ima drek in zlato.
Bila je huda pravljica,
stara skoraj trideset let.
Umirala je,
a ni znala pošteno umret.
Dali so pravljici
antibiotik in čaj.
Čaj je popila,
antibiotik dala nazaj.
|
||||
3. |
Cepivo
05:16
|
|||
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo sto cepiv
in sedem let nesreč.
Imamo cepivo,
naravnost v žilo gre.
Imamo cepivo,
naravnost v žilo gre.
Povejte naslov, priimek,
če preživite, še ime.
Imamo cepivo,
žepi so globoki.
Imamo cepivo,
žepi so globoki.
Dobro je imeti
več cepiv pri roki.
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo sto cepiv
in sedem let nesreč.
Imamo cepivo,
naredilo bo pik.
Imamo cepivo,
naredilo bo pik.
Vsak ima svojo piko,
tudi če ni zdravnik.
Imamo cepivo,
imamo NIJZ in WHO.
Imamo cepivo,
imamo NIJZ in WHO.
Žepi so globoki
in meja je nebo.
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo cepivo,
kdo bo dal več?
Imamo sto cepiv
in sedem let nesreč.
|
||||
4. |
Se nam mudi, kaj?
02:20
|
|||
Se nam mudi, kaj?
Bi radi bili prvi?
Na mostu opolnoči
in čez most na vrvi?
Se nam mudi, kaj?
Hitimo, kar se da?
Taksi spet zamuja
in noč je žalostna …
In utopljenci
zapisujejo kode …
In obešenci
želijo več svobode …
Se nam mudi, kaj?
Bi radi bili prvi?
Na mostu opolnoči
in čez most na vrvi?
Se nam mudi, kaj?
Hitimo, kar se da?
Taksi spet zamuja
in noč je žalostna …
|
||||
5. |
Lockdown Mama
05:46
|
|||
Poglejmo na vzhod,
poglejmo na zahod,
nikjer nikogar ni, pomagaj nam, Gospod,
Lockdown Mama, prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
Pridni smo, ubogljivi,
ponižni in marljivi,
ne gremo v drugo občino, čeprav imamo tam dve njivi.
Lockdown Mama, prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
Nihče se ne poljubi,
nikogar ne zasnubi,
če prekršimo zakon, smo zapisani pogubi.
Lockdown Mama, prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
Lockdown Mama gleda nas s prestola.
Lockdown Mama, pridi v naš objem …
Ni kina, ni knjigarn,
na odru ni Bernarde Žarn,
zaprla je vse, od šol, teatrov do pisarn.
Lockdown Mama - prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
Ni javnega prometa
(peš-hoja je izvzeta),
analfabeti se prek Zooma učijo alfabeta,
Lockdown Mama, prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
Poglejmo na sever,
poglejmo na jug,
trkajmo se po prsih, če se ne bomo mi, se bo kdo drug,
Lockdown Mama, prizanesi nam.
Lockdown Mama, povej, kako in kam.
|
||||
6. |
Nepreklicno odstopam
02:54
|
|||
Nepreklicno odstopam,
vidimo se jutri.
Poslal sem že pismo,
nanj udaril pečat.
Nepreklicno odstopam,
takšna je odločitev.
Jutri naj bo pisarna čista,
da bom imel kje prespat.
Nepreklicno odstopam,
vIdimo se jutri.
Tuhtal sem in tuhtal,
kako naj to storim.
Nepreklicno odstopam,
takšna je odločitev,
stopim s piedestala,
položaj pa obdržim.
Nepreklicno odstopam,
vidimo se jutri.
Tako sem zapisal,
pisati pa znam.
Bil sem čudežni deček,
že pri treh letih sem vihtel pištolo.
Ko sem brez miru okrog divjal,
so me vsi spraševali: kam?
Nepreklicno odstopam,
vIdimo se jutri.
Tuhtal sem in tuhtal,
kako naj to storim.
Nepreklicno odstopam,
takšna je odločitev,
stopim s piedestala,
položaj pa obdržim.
|
||||
7. |
Grožnja denarne kazni
03:01
|
|||
Grožnja denarne kazni
me ne preplaši.
Grožnja denarne kazni
me ne preplaši.
Svoboda je zame sveta,
svetosti pa nikjer več ni.
Grožnja denarne kazni
mi je najedla kolk.
Grožnja denarne kazni
mi je najedla kolk.
Človek človeku ljubljeni vodja -
človek človeku volk.
|
||||
8. |
En Titanik preveč
03:27
|
|||
Na zalogi imamo
en Titanik preveč.
Utopilo se bo
enkrat preveč ljudi.
Začudeno gledamo:
kako je to mogoče?
Floto smo prešteli
z lastnimi očmi.
A zunaj
je morje tako mirno.
Noben ledenik
nam ne grozi.
Zunaj
je morje tako mirno.
Arktika je v globokem snu,
Antarktika bedi …
Zunaj
je vse tako spokojno.
Orkestri
igrajo ča ča ča.
Na palubi
ni nobenega znaka o krizi.
Janet Leigh je pod tušem,
scenarij že pozna …
Na zalogi imamo
en Titanik preveč.
Utopilo se bo
enkrat preveč ljudi.
Začudeno gledamo:
kako je to mogoče?
Floto smo prešteli
z lastnimi očmi.
|
||||
9. |
Samozaposlen
03:12
|
|||
Jutra so mila in nežna.
Zbudim se v pernicah.
Pogledam na uro, v zrcalcu
preverim jutranji zadah.
Spomnim se naključne pesmi,
žvižgam si jo, ko se brijem.
Nisem prepričan, da sem sesalec,
zato si škrge posebej umijem.
Samozaposlen …
Na stropu delovne sobe
imam milijon drobnih senzorjev.
Povejo mi vse o dnevu
in kdo je Janez Damascen Dev.
Slišim jutranje zvonove,
molitev bo kar na mestu.
Paziti moram, da ne bom preveč zamaknjen vanjo,
ko bom prečkal cesto.
Samozaposlen …
Slovenija, odkod lepote tvoje,
odkod smaragdi med kamenjem,
odkod Marija Sedem žalosti
z vrečko solate s tržnice?
Svoboda je glagol, si rečem,
včasih pa tudi medmet,
simbol življenja so še vedno
žametne vrtnice …
Samozaposlen …
|
||||
10. |
Pekel
03:11
|
|||
Pravijo, da je vroče,
pa zrak v resnici sploh ni niti pregret.
Pravijo, da teče lava,
pa v resnici tečeta mleko in med …
Pekel so nova nebesa,
nikar ne sprašuj, zakaj.
Korajžno stopi čez prag,
brez skrbi dušo oddaj …
Vsaka novica je dobra,
noben korak ni zastonj.
Pojemo pesmi Mojmirja Sepeta,
ponavljamo si: beseda ni konj!
Pekel so nova nebesa,
nikar ne sprašuj, zakaj.
Korajžno stopi čez prag,
brez skrbi dušo oddaj …
Ne vlagamo preveč v leporečja,
naša reklama je posthumna.
In vaša odločitev je prava.
Vaša odločitev je pogumna.
Pekel so nova nebesa,
nikar ne sprašuj, zakaj.
Korajžno stopi čez prag,
brez skrbi dušo oddaj …
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp