1. |
Oprosti, mati puščava
02:46
|
|||
oprosti, mati puščava,
da te nisem gnojil.
vem, da celo lowell fulson
preklinja moje odločitve.
a sivo glavo imam,
parkiranje je drago,
če se ne strinjaš,
ni treba vpit do litve!
oprosti, mati puščava.
oprosti, mati puščava.
galileo galilei sanja
o posesanih kotičkih,
ki bi jih vzdrževal
v tujih hišah.
ima ga, da bi se ulegel
na vrt, nekaj pokadil,
a v njegovi kroniki
drugače piše.
oprosti, mati puščava.
oprosti, mati puščava.
oprosti, mati puščava,
da te nisem gnojil.
nisem niti pomislil,
izklopil sem kamere.
vem, da varnostniki
ne poznajo abecede,
morda se ne bodo strinjali,
a, prosim, brez zamere.
oprosti, mati puščava.
oprosti, mati puščava.
|
||||
2. |
||||
vladarji, vladarji,
vladarji so vedno,
vladarji, vladarji,
vladarji so vedno
z eno nogo v dreku.
a je vredno,
vredno je, vredno.
a je vredno,
vredno je, vredno.
|
||||
3. |
||||
poslušajte, vsi ljudje,
ženi so ponudili bančno kartico,
zdaj bo državljanka,
kot se spodobi.
na voljo so ji dali
nekaj limita, nekaj obresti,
jaz pa svoj star parkirni prostor,
ker ne vozim,
ne vozim.
prenevarno je,
cestni pasovi se širijo in ožajo po želji,
nihče ne ve, kam jih bo zaneslo,
zjutraj pa tako ali tako
nerad hodim iz hiše.
žena lahko potrdi,
da nisem jutranji človek,
redkokdaj gledam zgodnje meglice
nad prislovičnimi gorami,
ker me utrujajo.
redkokdaj sploh gledam
prislovične gore,
ker me ne zanimajo.
staroste velijo:
stenica naj mu zleze v brado,
pa bo oblastnik,
umivali mu bomo noge
in krtačili jajca.
jaz pa nočem
vseh teh privilegijev.
vseh teh privilegijev.
|
||||
4. |
Najlepše pesmi
03:58
|
|||
najlepše pesmi so si posekale bradavice
in ugotovile, da izgubljajo intonanco.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
najmlajša med najlepšimi je že petič
nevesta z zasebnimi okoliščinami.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
bitke talentov, vrišč in fotografi,
nikoli zamenjane strune na neprivlačnih telesih.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
najlepše pesmi plavajo do otoka in nazaj,
rade bi šle v pirate, a stoletje jim je ušlo.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
najlepše pesmi, že spet ste pogrnile:
0/0 na pentatoničnem kvizu.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
melodija izgubljena ne vrne se nobena
in naš fantič je v estrado vandral.
ton je ton, ton je ton,
ton je za deset centov po glavi.
|
||||
5. |
||||
jebite se,
sotrudniki z jaknami iz poliestra!
to pa že moram povedati.
toliko pa si moram upati.
ponavljam.
vsako jutro,
ko zagledam svojo zobno sliko,
se mi zdi, da stojim predaleč od ogledala.
kdo bo krivdo prevzel?
kdo bo visel?
jebite se,
sotrudniki z jaknami iz poliestra!
to pa že moram povedati.
toliko pa si moram upati.
ponavljam.
malta se ne meša z limonado,
so mi povedali v šoli.
pozabil sem,
sedel sem v zadnji klopi.
jebite se,
sotrudniki z jaknami iz poliestra!
to pa že moram povedati.
toliko pa si moram upati.
ponavljam.
sorodniki so me naplahtali.
njihov bič je bil predolg.
materi zamerim, drugim oprostim.
imeli so
udrte ličnice in slabo kri.
jebite se,
sotrudniki z jaknami iz poliestra!
to pa že moram povedati.
toliko pa si moram upati.
ponavljam.
ponavljam znova.
ponavljam znova.
ponavljam znova.
|
||||
6. |
Le sekaj, sekaj smrečico
01:38
|
|||
drevesca posekamo pred božičem,
po njih skačejo trudne veveričke,
ki postanejo obeski.
nenasitni smo,
družinski ljudje.
mora biti lepo.
drevesce mora biti!
in potem se rodi detece
in mi mu pojemo:
le sekaj, sekaj smrečico,
kaj boš postalo, dete?
tesar?
|
||||
7. |
||||
znova v spovednici.
pokleknil sem,
počakal, da gospod odprejo lino.
gospoda
nisem videl.
skrit je bil v polmraku za mrežico.
lahko bi bil kdorkoli.
sosed pertinač, recimo.
gospod iz zelenjavne.
trafikant, ki je videt kot pater.
po pravilniku sem pozdravil.
se pokrižal.
povedal, da nisem že dolgo
bil pri spovedi. predolgo.
začel sem z naštevanjem grehov:
v minulem tednu sem previharil
par branjevk na tržnici,
dremale so in niso strahoma bolščale v cev,
ovohaval sem nekaj desetin naključnih obiskovalcev veletrgovinskega centra,
ki so mi obležali v želodcu,
razkoščičil osemnajst sto rezidentov
doma za ostarele,
ko so s hojcami lezli čez cesto
nakar sem z njimi žongliral.
preklinjal sem s preveč reističnimi nastavki.
pojdi, sin moj,
kar naprej po desetih zapovedih,
me je spodbujal pater.
dolgo je trajalo
in ko sem prišel do “ne želi svojega bližnjega žene”,
sva se oba nasmejala.
za pokoro sem dobil enega svetega angela
in ploščo michaela boltona.
ko je pel said I loved you, but I lied,
sem jokal.
mehka duša sem,
znova v spovednici.
rad pokleknem
na mehko, oblazinjeno
podnožje.
|
||||
8. |
John Lennon, prigrizni
01:51
|
|||
john lennon, sedi v limuzino,
pa zapoj za revne!
la la la la la …
john lennon, zaspi v luksuznem apartmaju,
pa zapoj o krivicah!
la la la la la …
tvoj šofer
daje miru priložnost.
tvoj beli klavir
rešuje zaplete na irskem.
in john sinclair
bo preživel od tvojih tantiem.
prigrizni, john lennon,
prigrizni!
lakota je huda, john lennon,
prehuda!
woman is a nigger of the world, john lennon,
posebej še v krznu!
prigrizni, john lennon,
prigrizni!
john lennon, sedi,
vrziva karte!
|
||||
9. |
Dal vetra, dal vetra
03:45
|
|||
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
kdo meni
dal vetra, dal vetra?
kdo tebi
dal vetra, dal vetra?
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
gugalnice ščemi
prevelik lok nagiba.
uspavanka še mrtve
v spanec blag zaziba!
obrt je preživeta,
mladost ne mara zanjo!
potvitaj, pa boš priča
višjemu spoznanju!
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
kdo meni
dal vetra, dal vetra?
kdo tebi
dal vetra, dal vetra?
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
gugalnice ščemi
prevelik lok nagiba.
uspavanka še mrtve
v spanec blag zaziba!
obrt je preživeta,
mladost ne mara zanjo!
potvitaj, pa boš priča
višjemu spoznanju!
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
kdo meni
dal vetra, dal vetra?
kdo tebi
dal vetra, dal vetra?
kdo komu
dal vetra, dal vetra?
|
||||
10. |
Lamartine
02:50
|
|||
ni bil zgolj lamartine,
tudi ti si bil.
videl sem te z njim,
pretepal si, grozil.
okrog vratu si imel
svetinjico iz žada.
noč bi ti zavdala,
a bila je še premlada.
če bi na straži stal,
pokliči stare čase,
pokliči par molekul,
da vežejo te nase!
pribij par križev tja,
kjer je preveč razpel,
o kje si, robin gibb,
zapoj saved by the bell!
če rad bi redno jedel,
ne jemlji knjige v roke,
cerkveno se poroči,
imej ženo in otroke,
če rad bi redno spal,
začni osvajat noč,
ob svitu pride julia,
takoj za njo glavoč.
ni bil zgolj lamartine,
tudi ti si bil.
videl sem te z njim,
pretepal si, grozil.
okrog vratu si imel
svetinjico iz žada.
noč bi ti zavdala,
a bila je še premlada.
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp