1. |
Gore
02:40
|
|
||
rekli so mi: če boš šel v gore,
se boš ubil.
pa nisem šel
in živim.
če bi šel v gore, so rekli,
bi se zagotovo ubil.
starejši so bili od mene,
kaj bi sam proti njim!
pa sem gledal gore
in jih spraševal:
kaj sem vam naredil,
kaj imate proti meni?
gore so se zakrohotale in rekle:
poglej v karte, kaj se ti obeta.
a nisem nostradamus
in tudi ne danijel šmid danny.
in najbolj boli,
ker gore niso, kar so včasih bile.
najbolj boli,
ker gore niso ...
najbolj boli,
ker gore niso, kar so včasih bile.
najbolj boli,
ker gore niso ...
gore so zobate,
gotovo imajo dobre zobozdravnike.
gore so visoke,
geni so nedvomno odlični.
odkruši se skala,
padeš in odmev se poveča.
in tvoji napori,
da bi ostal nesmrten, so nični.
a najbolj boli,
ker gore niso, kar so včasih bile.
najbolj boli,
ker gore niso ...
|
||||
2. |
Gobe na Pečovniku
02:23
|
|
||
gobe na pečovniku rastejo
na vsakih nekaj let.
malček in malček
jih prideta pobrat.
en od njiju je v dežnem plašču,
drug je rahlo prizadet,
diplegia spastica in odtujitveni sindrom
mu ne pustita spat.
ne, ne,
ne pustita spat ...
čebele bodo rešile svet,
pečovnik pa almo,
nekje ostajajo stopinje,
ki jih ne prepoznam.
veverice so ušle,
šle so živet na sámo
in kar je ostalo gob,
jih bom pojedel sam.
sam, sam,
pojedel jih bom sam ...
|
||||
3. |
Razvijalec in fiksir
01:43
|
|
||
svetloba nikoli sama ne pade
v razvijalec in fiksir.
tišina v hiši, tišina v veži,
zimski večer …
in trije kartončki,
deset kartončkov,
dvanajst kartončkov,
ki jih bo vlaga zvila …
papir za fotografije nikoli ne čaka
na zveličanje.
škatle so še vedno rumene, a tišina ni rumena –
črnobela je.
in trije kartončki,
deset kartončkov,
dvanajst kartončkov,
ki jih bo vlaga zvila …
|
||||
4. |
Cepin
03:10
|
|
||
cepin bo ostal v omari,
dokler ne bo kosovne,
nato se bo za njim
izgubila vsaka sled.
kaže, da bo teleskop menda
prav tako končal -
tudi vse tvoje stvari
morajo umret.
vse fotografije so
v škatli v omari.
rad bi te dal na kamin,
a ne pride v poštev.
ko povprašal sem, zakaj,
nastala je tišina ...
videl sem vsaj en empatičen obraz,
a odgovorit ni smel ...
cepin bo ostal v omari,
dokler ne bo kosovne,
bo že kdo nekoč nekje
znal z njim kaj počet ...
a kdo neki bo zvečer
gledal skozi teleskop
in pomislil: tudi zvezde
morajo umret ...?
|
||||
5. |
Sporočilo po telefonu
03:10
|
|
||
sporočilo po telefonu
je bilo kratko,
kratko in jedrnato,
kot bi ne prišlo od človeka;
krpan se je odločil,
da ne bo skoval mesarice,
kij bo moral biti dovolj,
lipo je že posekal.
ura je še vedno
nekaj čez dve popoldne,
ura ne bo nikoli,
nikoli osem zvečer ...
obrazi kot eleanor rigby,
postave kot iz tisnikarja,
kdo lovi trenutke,
ko se čas ustavi?
kdo pobriše prah s foteljev,
kdo pripelje avto
in vpraša: je gospod
stanoval na lavi?
ura je še vedno
nekaj čez dve popoldne,
ura ne bo nikoli,
nikoli osem zvečer ...
|
||||
6. |
Obljuba
02:30
|
|
||
obljuba se ne gane,
še vedno menja zavese,
še vedno je krem kot ami 8,
še vedno me ne prepozna;
oblekli so jo v črnino,
da bi ji odvzeli značaj,
zaprli so me v spalnico,
še vedno je zaklenjena …
vihajo se spomini,
rezbarijo si pištole,
a les in plastika komajda kdaj
zmagata v dvoboju.
stare pločevinke piva
se vrtijo s starih plošč;
tisto, ki mi je najmanj všeč,
sem že zdavnaj vzel za svojo.
obljuba dela molk
in molk je alkoholik,
neznosno zaudarja
po lesenih rolojih in lažeh;
zavese pa kričijo,
kot bi jih kdo rezal
in adrijana ima še vedno
peskovnike v očeh …
|
||||
7. |
Jama
02:21
|
|
||
vržem vrtnico
tja čez gmajnico,
kjer je jama z nekaj
žarami ...
tja bomo enkrat
legli vsi ... legli vsi ...
deklica bo šla,
šla bo po vodo,
s kanglico nagrobni
kamen poškropila bo.
potem pa bo morda
pustila svečico ...
in dve postavi bosta
po britofu šli.
tista majhna jaz,
tista v megli ti ...
tista v megli
vedno ti ...
|
||||
8. |
Škrnicelj za pomfrit
02:15
|
|
||
nocoj se bom pokril
s škrnicljem za pomfrit,
dovolj sem nor, da bojo
še golobi odleteli;
notarji imajo dopuste,
natakarji drage avtomobile,
ki so si jih kot nageljčke
na krageljčke pripeli.
ponoči se bo svetil
škrnicelj za pomfrit,
ponoči bojo končno
podrli kolodvor
in paviljon bo kašljal,
ker je, falot, kadil drino;
zjutraj ga bojo našli
na vlaku v maribor …
|
||||
9. |
Tarzan
01:53
|
|
||
prižgiva televizor,
pet popoldne je,
potem bova kričala kot
gospod greystoke, kajne?
sosedje bojo pisali
tajniku ka-es,
srebrna krila bodo pela
slomi u sebi svoj bijes ...
od lijane do lijane,
v džungli se mrači,
mister greystoke pojde plavat,
jaz ne znam. pa ti?
ti rezljaš pištolico
iz svetlega lesa.
kaj bi rekel tarzan, če
bi videl, kakšna sva?
če bi videl, kakšna sva ...
|
||||
10. |
Obljuba #2
02:13
|
|
||
obljuba je prelomljena,
a ne bom priznal.
čakal bom, čakal bom,
nocoj ne bom zaspal ...
čakal bom, čakal bom,
nocoj ne bom zaspal ...
nocoj ne bo belinde in
tudi marije ne.
hočem slišat ami 8
in odklepanje ...
hočem slišat ami 8
in odklepanje ...
obljuba je prelomljena,
a velja še zdaj.
še danes vem, da jo izpolnil boš,
da boš prišel nazaj ...
še danes vem, da jo izpolnil boš,
da boš prišel nazaj ...
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp