1. |
Romani
04:45
|
|||
Novković-Mihaljević-Ismailovski-Lukač
Pesem z albuma Julija i Romeo Srebrnih kril, še iz obdobja, ko je njihova glasba še imela svetlejše trenutke. Če ne bi sestrična iz Crikvenice leta 1982 k žlahti v Savinjsko prinesla tiste kasete, bi se tale album začel s čisto drugo pesmijo.
|
||||
2. |
Izbire
03:31
|
|||
Choices, Curtis-Yates
Billy Yates je tole prvič posnel leta 1997, nato pa se je pesmi lotil George Jones in iz nje naredil svoj poslednji velik statement. Nato se je pesmi lotil še Leonard Cohen in skorajda povozil statement Georga Jonesa.
|
||||
3. |
||||
Give My Love To Rose, J. R. Cash
Ena najvidnejših Cashevih westernovskih balad iz leta 1957. Malce patetična, kar Divji Zahod načeloma ni bil, a ne tako zelo, da ne bi postala antološka.
|
||||
4. |
Leta
04:59
|
|||
Pridejo leta,
zavese se odmaknejo.
Zavese so čudna bitja,
flanelasta jajca neso.
In daleč nekje v njihovih nedrih,
tam, kjer ni avtobusov,
spijo Mesah, Sidrah in Abednego
s C. C.-jem, Eden in Cruzom.
Pridejo leta
herojev in heroin.
Kaktusi, ki smo jim strigli bodice,
z nami srkajo kodein.
Nekolikanj sivi razbijemo bobne
s številkami za sedmico
in naši spomini grejo nazaj in nazaj,
ozirajo se na Ojstrico ...
Kopita smo si prekovali,
bojimo se lastnih bližin.
Na okno nam trka utopljenec,
pokonci spod korenin!
Pridejo leta,
krožijo kot električni vlak.
Naenkrat na lepem iztirijo,
naenkrat jih požre mrak.
In zavese zaplahutajo,
Tom Waits se zakrohota;
in je čas, čas, čas ...
in igra odločena ...
Napisana okog 2015, v upanju, da velja tudi pozneje. Tako ali drugače. Po eni strani se nad leti zamislimo, po drugi pa nas veseli, da čimdlje preživimo.
|
||||
5. |
Sprehod
03:08
|
|||
Lafitte mi govori:
oskarja še ne boš dobil!
Povabi me na sprehod
po deski, ki stoka in stoka,
kot bi ne preživela
že vsaj petdeset ladij,
že vsaj dvesto sprehodov, ki so se zgodili
brez enega samega dobrega vzroka.
Mir nikoli ne traja večno.
Umira kakor ljudje.
Z glave po naključju vzame kak las,
spod pljučnega krila pobere srce
in občutek traja,
občutek oken na oberliht,
občutek sedmerih morij,
prijaznih slanih neviht ...
Potem pa
pride pismo,
nasmeh se
nekje zakrtači;
z ulice
vidim na odprto,
a to me
ne ojunači.
Lafitte ima prav.
Ugotavljam, da se bojim.
Iz oči mi spolzijo naslovi
vsaj petstotih pristanišč.
Pravijo: sam je kriv,
kdor ocean zapusti!
Požrejo ga pristaniške krčme,
vonjave z obližnjih dvorišč.
Potem pa
pride pismo,
nasmeh se
nekje zakrtači;
z ulice
vidim na odprto,
a to me
ne ojunači.
Tudi iz obdobja okrog 2015. Če bi danes napisal "Mir nikoli ne traja večno", bi zvenelo precej cajtgajstovsko. Ampak saj to že vemo, pa si ga kljub temu vedno znova pustimo skaliti. Glupost je pač neuništiva.
|
||||
6. |
Monolog Maria Lanze
04:57
|
|||
Princ študent se je zakalkuliral,
Vreme ga je ustavilo.
Prišle so vojske, sesule kraljevino,
Kaj morem jaz za to?
Lahko pijem, pijem, pijem ...
Na klavirju ni več niti madeža.
Drag je bil in popackan.
A zdaj, zdaj se je zgodil čudež.
Kaj lahko storim, v usodo vdan?
Lahko pijem, pijem, pijem ...
Priklanjajo se drevesa,
Zagode vedno več mašinc.
Vreme je dobro obveščeno.
Zakalkuliral si se, študent princ.
Pij, pij, pij ...
"Drink Drink Drink" Romberg-Donnelly
Ena od "monoloških" ... tam 2015-16 sem Aljažu Krivcu, pisatelju, kritilku, glasbenemu poznavalcu obljubil, da bom napisal za celo ploščo raznih monologov. Napisal sem tri, tole je eden od njih. In stara napitnica iz filma Princ študent z njim.
|
||||
7. |
Pancho in Lefty
03:58
|
|||
Townes van Zandt
Glasbeni zgodovinarji in literarni teoretiki se bodo s to pesmijo še zabavali. Na videz je vse jasno, pa vendarle ... Townesova izvirna izvedba še vedno najbolj zazebe, Emmylou Harris jo je olepotičila, Willie & Merle pa dokončno zapisala na countryjevski komercialni Parnas. Pri nas je pesem prevedel tudi kantavtor Luka Gluvić in jo posnel skupaj z Martinom Ramovešem, še enim našim vidnim sodobnim besedno-glasbenim ustvarjalcem.
|
||||
8. |
Loretta
04:02
|
|||
Townes van Zandt
Ponovimo vajo od prej.
|
||||
9. |
Osamljena
03:05
|
|||
Non sono Maddalena, Pallavicini-Conte
Najprej Rosanna Fratello, potem še Des O'Connor. On je, kot se to ponavadi zgodi, ko se romanski šansoni prevajajo v angleščino in nato interpretirajo, iz pesmi izsrkal vso dramatičnost izvirnika, jaz pa nisem nič boljši, ki sem naredil iz nje satiro. Jebat ga.
|
||||
10. |
S kom ona zdaj je
02:38
|
|||
S KOM ONA ZDAJ JE
Poslušam nagon,
poslušam ljudi –
s kom ona zdaj je,
s kom ona zdaj ni.
Prebujam se kdaj
sredi noči –
s kom ona zdaj je,
s kom ona zdaj ni.
S kom ona zdaj ni,
s kom ona zdaj je,
mar kdaj sliši molk
in ušesa napne?
Kdo ima prav
in komu se zdi –
s kom ona zdaj je,
s kom ona zdaj ni.
Prebujam se kdaj
sredi noči –
s kom ona zdaj je,
s kom ona zdaj ni.
S kom ona zdaj ni,
s kom ona zdaj je,
mar kdaj sliši molk
in ušesa napne?
Kdo ima prav
in komu se zdi –
s kom ona zdaj je,
s kom ona zdaj ni.
Pesem iz 2001, ki pa luči sveta poprej še ni ugledala. Sem jo žrebal iz bobna 5000 starih komadov? Niti ne, sama je padla ven.
|
Matej Krajnc Slovenia
Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor več proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992. se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. ... more
Streaming and Download help
If you like Matej Krajnc, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp